Dežela Koroška se podaja na pot strategije za umetnost in kulturo 2030! Skupaj s kulturnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, prebivalstvom in predstavnicami in predstavniki s področij izobraževanja, znanosti, gospodarstva, turizma in politike ter uprave želimo izmenjati izkušnje in želje o raznoliki umetnosti in kulturi naše zvezne dežele. Želimo razpravljati o tem, kaj je posebnega v naši deželi, katera težišča naj izberemo in kako lahko okrepimo naš kulturni profil za prihodnost. Ne gre zgolj za izzive, temveč predvsem za priložnosti, ki jih lahko skupaj izkoristimo.
Aktualno
Tretji forum o prihodnosti: Prostori za umetnost in kulturo — analogni in digitalni
15. novembra 2024 je v kraju Beljak potekal forum o prihodnosti z naslovom „Prostori za …
Pogled nazajPoročilo s foruma o prihodnosti „Dediščina v toku sprememb – ohraniti in razviti“
18. oktobra 2024 je potekal forum o prihodnosti v Špitalu ob Dravi na temo „Dediščina …
Pogled nazajMreženje in sodelovanje v žarišču delavnice za umetnost in kulturo
Začetna prireditev s koroškim gremijem za kulturo, političnimi predstavniki in akterji
Pogled nazajVeč kot 200 udeleženih na prvem forumu o prihodnosti!
Dne 14. junija 2024 je v Pliberku/Bleiburg potekal forum prihodnosti na temo mreženja in …
Pogled nazajTemeljita analiza stanja in poglobljeni pogovori
V obdobju od februarja do aprila 2024 je bila izvedena obsežna analiza trenutnega stanja …
Pogled nazajUdeležba se začne danes!
Začetna prireditev s koroškim gremijem za kulturo, političnimi predstavniki in akterji
Pogled nazajStrategija za umetnost in kulturo Koroška/Kärnten
Za ta namen potrebujemo izmenjavo in raznolikost perspektiv! Na predvidenih forumih za kulturo – javnih prireditvah po celotnem Koroškem – bomo zbirali ideje in skupaj razpravljali o tem, katere teme so res pomembne. V poglobljenih delavnicah bodo strokovnjakinje in strokovnjaki temeljito razpravljali o različnih vprašanjih. Za nas je pomembno, da se strategija in konkretni ukrepi za krepitev umetnosti in kulture Koroške izdelajo skupaj, predvsem z vključevanjem koroških akterk in akterjev s področja kulture.
Več o strategiji …
Strategija za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška je participativni proces, ki bo potekal dve leti in pol. Posebnost strategije je v tem, da ne sodelujemo samo s strokovnjakinjami in strokovnjaki s področja umetnosti in kulture, temveč da se aktivno vključujejo tudi prebivalke in prebivalci Koroške. Ne nazadnje bodo rezultati strategije za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška v korist celotne zvezne dežele Koroške z njenimi prebivalkami in prebivalci, gostujočimi in kulturnimi delavkami in delavci.
Kulturni referent in deželni glavar dr. Peter Kaiser je naročil pripravo strategije za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška. To je del vladnega programa trenutne trajnostne koalicije, katerega cilj je ohranjanje raznolikosti umetnosti in kulture na Koroškem in odkrivanje njenih posebnosti.
Strategija za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška je razdeljena v naslednje projektne dele:
- obsežna analiza obstoječega stanja za opredelitev izhodiščnega položaja;
- javne prireditve, ki so namenjene kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, strokovnjakinjam in strokovnjakom ter širši javnosti;
- participativna priprava težišč za nadaljnje obravnavanje tem;
- identifikacija konkretnih ukrepov;
- spremljajoča multimedijska projektna komunikacija za dobro obveščenost vseh zainteresiranih;
- zaključni dokument: Strategija za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška.
Osrednji sestavni del vseh projektnih korakov je vključevanje konkretnih ciljnih skupin, kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev in zainteresiranega prebivalstva.
Imate vprašanje glede strategije za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška?
Vprašanja lahko pošljete na e‑naslov mitmachen@kulturstrategie-kaernten.at.
Rezultati popisa
Pregled prednosti
Umetniško in kulturno krajino Koroške/Kärnten zaznamuje živahna raznolikost umetniškega in kulturnega ustvarjanja. Umetnice/umetniki in kulturne delavke/delavci so dejavni na vseh področjih in strokovnih ravneh ter z motivacijo in predanostjo oživljajo in oblikujejo bogato umetniško in kulturno pokrajino dežele. K raznolikosti umetnosti in kulture prispevata lega pokrajine v regiji Alpe-Jadran in njena dvojezičnost, ki jo lahko štejemo za edinstveno kulturno značilnost Koroške/Kärnten. Slovensko govoreče umetnice/umetniki in kulturne delavke/delavci s svojim delom prispevajo k raznolikosti in posebnostim umetnosti in kulture Koroške/Kärnten. Raznolikost in dvojezičnost so številne intervjuvanke/intervjuvanci omenili tudi kot ključne prednosti/posebnosti pokrajine, ta slika pa se je potrdila tudi na uvodnih delavnicah in pri analizi dokumentov (npr. kulturnih poročil).
Ustvarjalnost v zvezi z razvojem umetniških in kulturnih vsebin glede na omejene vire je bila v intervjujih večkrat omenjena kot prednost. Nekateri intervjuvanke/intervjuvanci so omenjali tudi možnost kritičnega potenciala, ki je značilna za umetnost in kulturo kot pomemben dejavnik v živahni demokratični družbi.
Pomembna prednost je tudi dejavno sodelovanje in prostovoljno vključevanje prebivalstva v kulturne dogodke in združenja/društva. Zanimiv primer tega je področje ljudske kulture, kjer je prostovoljno dejavnih več kot 100.000 Korošic/Korošcev, organiziranih v približno 2.000 društvih. Te prostovoljne društvene strukture odločilno prispevajo k temu, da so umetniška in kulturna doživetja ter ustvarjanje dostopni vsakemu in da so zasidrani v širši družbi. To še posebej velja za podeželje, kjer prostovoljno delo kulturno ponudbo pogosto omogoča in zagotavlja.
Pregled slabosti
Številne intervjuvanke/intervjuvanci s področja umetnosti in kulture so potrdile občutek spoštovanja do tradicije, ki se dojema kot aktivno ukvarjanje s kulturno dediščino, odgovorno za oblikovanje identitete. Vendar se to zavedanje včasih razume kot navezanost na tradicijo, ki jo intervjuvanke/intervjuvanci včasih povezujejo s pomanjkanjem upoštevanja načela enakosti ali s tradicionalnimi vlogami spolov.
Raziskava je pokazala tudi različne ključne izzive za umetnost in kulturo v regiji. Eden od izzivov je na primer potreba po izboljšanju prepoznavnosti umetnosti in kulture: Koroško/Kärnten se kot deželo umetnosti in kulture dojema le v omejenem obsegu tako znotraj kot zunaj regije. V zvezi s tem je treba razširiti povezovanje s koroškimi turističnimi strukturami, kar bi lahko zagotovilo večjo prepoznavnost deželne umetnosti in kulture — na Koroškem/Kärnten, v Avstriji in zunaj nje. S tem je povezano tudi mreženje in sodelovanje, ki ju je treba nagraditi (med disciplinami in sektorji, nadregionalno, mednarodno in posebej v regiji Alpe-Jadran).
Demografske spremembe in težnja po odseljevanju mlajših in dobro izobraženih ljudi so prav tako zahtevni dejavniki, ki povzročajo težave mladim talentom na področju umetniške in kulturne produkcije ter recepcije in bi v prihodnosti in lahko ogrozili umetniško moč dežele.
Izzivi se pojavljajo tudi na področju financiranja umetnosti in kulture — po eni strani je vse bolj aktualno vprašanje pravičnega plačila, hkrati pa so javni proračuni zaradi krize v zadnjih letih omejeni, kar vpliva tudi na spodbujanje umetnosti in kulture.
Trendi in razvoj na prvi pogled
V postopku pregleda stanja so bili analizirani in vključeni družbeni makro trendi in dogodki, ki so še posebej pomembni za nadaljnji razvoj strategije za umetnost in kulturo Koroške/Kärnten:
Starajoča se družba: Staranje prebivalstva predstavlja izziv za umetnost in kulturo, kot je zmanjševanje potenciala obiskovalk/obiskovalcev, kar ima za posledico višje stroške za pridobivanje občinstva. Izzivi se pojavljajo tudi z vidika umetniške in kulturne produkcije, na primer pri zaposlovanju mladih talentov ter zagotavljanju umetniških in kulturnih ponudb na podeželju.
Kulturna raznolikost: Kulturna raznolikost v družbi ter njena prepoznavnost in performativna moč se večajo. Od umetnosti in kulture se vse bolj pričakuje, da bosta to raznolikost odražali in močneje izražali v produkciji, ponudbi in pri konzumentkah/konzumentih. To med drugim povzroča potrebo po novih integrativnih in vključujočih pristopih.
Individualizacija: Potrebe in pričakovanja družbe so vedno bolj raznolike in individualne. To ima za posledico potrebo po pristopu, usmerjenem v potrebe občinstva. Vse večja fleksibilizacija posameznih dejavnosti v prostem času postavlja dodatne zahteve po prožnosti umetnosti in kulture.
Digitalizacija: Digitalizacija odpira nove priložnosti za umetniško in kulturno ustvarjanje, omogoča nove pristope in oblike komuniciranja ter lahko poveča učinkovitost upravnih postopkov. Hkrati pa spreminja navade zaznavanja recepientk/recipientov. Umetnost in kultura se soočata z vprašanji, kot so razmerje med analognim in digitalnim, vprašanja o umetniški integriteti in avtentičnosti ter o potrebnih veščinah in virih.
Ekološka trajnost: Ekološka trajnost postaja za družbo vse pomembnejša. Od umetnosti in kulture se vedno bolj zahteva trajnost in učinkovita raba virov ter učinek ozaveščanja družbe.
Mobilnost: Družbene spremembe na področju mobilnosti vplivajo na umetnost in kulturo, saj zahtevajo prilagodljivo in dostopno ponudbo, da bi kljub spremembam gibalnih navad dosegli široko publiko. V umetnosti in kulturi se je treba odzvati na vse večje razlike med mesti in podeželjem, da bi še naprej zagotavljali dostopnost in dosegljivost.
Financiranje: Javni proračuni so zaradi globalne krize pod pritiskom, kar velja tudi za sredstva, ki so na voljo za umetnost in kulturo. Hkrati se zaradi inflacije in rasti plač večajo stroški. To odpira vprašanja o organizaciji financiranja kulture in pridobivanju financiranja s strani tretjih oseb. Nenazadnje je v tem kontekstu pomembno tudi vprašanje pravičnega plačila.
Pregled tematskih modulov
Na podlagi pregleda stanja je bilo razvitih 26 tematskih modulov. To so jasno opredeljene teme in vprašanja, ki jih lahko obravnava participativni proces za razvoj strategije na področju umetnosti in kulture (npr. „mreženje in sodelovanje“, „umetnost, kultura in turizem“, „umetniške inovacije“). Ti gradniki so v nadaljevanju povzeti na podlagi ključnih vprašanj, povezanih z vsakim od njih:
- Mreženje in sodelovanje: Kako lahko okrepimo mreženje in sodelovanje? Kaj je za to potrebno?
- Sodelovanje in izkoriščanje sinergij: Kako lahko na Koroškem/Kärnten okrepimo sodelovanje med različnimi akterkami/akterji in izkoriščamo sinergijske učinke?
- Sodelovanje v regiji Alpe-Jadran: Kako je mogoče okrepiti mreženje in sodelovanje na področju umetnosti in kulture v regiji Alpe-Jadran ter tako bolje izkoristiti raznolikost in edinstvenost regije?
- Nadregionalno in mednarodno povezovanje: Kako je mogoče in treba nadalje razvijati nadregionalno in mednarodno povezovanje umetnostne in kulturne krajine Koroške/Kärnten?
- Dediščina v toku sprememb — ohraniti in razvijati: Kako je mogoče okrepiti vsebinsko ukvarjanje s tradicijo v njeni raznolikosti in njeni široki naravnanosti za vse?
- Kultura spominjanja: Kako lahko okrepimo kulturo spominjanja, da bi sprožili odprt razgovor in ljudem olajšali dostop do zgodovine dežele?
- Kulturna prizorišča in prostori: Kako bolje izkoristiti obstoječa prizorišča in prostore? Kakšne so posebne potrebe po kulturnih prizoriščih, ki bi bili dostopni vsem ali po alternativnih lokacijah in kakšne so možnosti za uresničitev?
- Kultura na podeželju: Kako je mogoče okrepiti in razviti umetnost in kulturo na podeželju?
- Dostopnost/mobilnost: Kako je mogoče izboljšati dostopnost kulturne ponudbe? Kakšne možnosti za umetnost in kulturo ponuja železnica čez Golico?
- Digitalizacija: Kakšno je razmerje med digitalnim in analognim doživljanjem umetnosti in kulture? Kako lahko umetniška in kulturna krajina Koroške/Kärnten izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija?
- Strukturirana prepoznavnost umetnosti in kulture: Kako je mogoče zagotoviti skupno usklajevanje in strukturirano prepoznavnost umetniške in kulturne ponudbe Koroške/Kärnten? Kako je mogoče okrepiti medobčinsko sodelovanje na področju kulture?
- Umetnost, kultura in turizem: Kako strukturno bolje povezati turizem in umetnost ter kulturo, da bi ustvarili dodano vrednost za obe strani?
- Edinstvene lastnosti — krepitev kompetenc, ohranjanje raznolikosti: Kje na Koroškem/Kärnten obstajajo možnosti za izkoriščanje edinstvenih lastnosti na področju umetnosti in kulture in kako jih je mogoče izkoristiti?
- Zavedanje o pomembnosti: Kako povečati ozaveščenost javnosti o pomembnosti umetnosti in kulture?
- Pravičnost/pravično plačilo: Kako lahko strategija za umetnost in kulturo pozitivno podpre tekoči proces pravičnosti/pravičnega plačila?
- Načelo enakosti spolov: Kako je mogoče dodatno podpreti doseganje enakosti spolov?
- Umetniške inovacije: Kako je mogoče okrepiti ustvarjanje in razvoj inovativnih umetniških vsebin?
- Pridobivanje financiranja s strani tretjih oseb: Kako je mogoče umetnice/umetnike in kulturne delavke/delavce motivirati za pridobitev financiranja s strani tretjih oseb? In kako je mogoče konkretno doseči močnejše povezave z zasebnim sektorjem?
- Strukture in postopki financiranja: Kakšne so realne možnosti za optimizacijo struktur financiranja in postopkov financiranja za umetnost in kulturo?
- Strukture kulturnega izobraževanja: Kako okrepiti strukture kulturne vzgoje in bolje izkoristiti sinergijske potenciale?
- Raznolikost: Kako je mogoče okrepiti umetnost in kulturo tako strukturno kot tudi glede ponudbe odražanja družbene raznolikosti?
- Dostopnost: Katere ovire trenutno obstajajo za ljudi, ki imajo omejen dostop do umetnosti in kulture ali ga sploh nimajo? Kako bi lahko izboljšali dostopnost umetniških in kulturnih programov?
- V prihodnost usmerjeno medgeneracijsko sodelovanje: Kako je mogoče spodbujati medgeneracijsko izmenjavo za umetnost in kulturo na Koroškem/Kärnten?
- Mladi: Kako ustvariti privlačne programe na področju umetnosti in kulture, zlasti za mlade?
- Krepitev sodobne umetnosti in kulturne produkcije: Kako lahko institucionalno okrepimo sodobno umetnost in kulturno produkcijo na Koroškem/Kärnten?
- Krepitev ljudske kulture: Kako lahko okrepimo ljudsko kulturo kot integrativni del družbe?
Pregled ključnih tem
Iz tematskih modulov je bilo oblikovanih šest ključnih tem, da bi jih bilo lažje obravnavati v okviru participativnega procesa. Podrobnejši dosjeji o ključnih temah so na voljo v razdelku „Prenesi“.
Mreženje in sodelovanje: Cilj osrednje teme „Mreženje in sodelovanje“ je raziskati možnosti in izzive mreženja in sodelovanja na področju umetnosti in kulture na različnih ravneh, zlasti interdisciplinarno in medsektorsko, nadregionalno in mednarodno mreženje/sodelovanje ter mreženje in sodelovanje v regiji Alpe-Jadran. Poseben pomen teme je v tem, da omogoča mreženje in z njo povezanost različnih akterjev za izmenjavo znanja in izkušenj. Sodelovanje, ki temelji na tem, skriva priložnosti, zlasti na področju izmenjave virov, lukriranja novih ciljnih skupin ter umetniških in kulturnih inovacij.
Dediščina v toku sprememb — ohraniti in razviti: Glavna tema se ukvarja z razvojem perspektiv za strukture umetnosti in kulture, ki se ukvarjajo z zgodovinsko dediščino. V zvezi z običaji in ljudsko kulturo je ena večjih tem vprašanje, kako pritegniti nove talente in zagotoviti strukture ob demografskih spremembah. V zvezi s spominsko kulturo je eno od vprašanj, o katerih se bo razpravljalo, kako je mogoče podpreti povezovalno, večjezično spominsko kulturo in kako okrepiti uspešno komunikacijo. Poleg tega je treba v okviru te osrednje teme obravnavati tudi vprašanja gradbene kulture kot pomembnega dela zgodovinske dediščine.
Prostori za umetnost in kulturo — analogni in digitalni: osrednja tema je posvečena različnim prostorom, v katerih se odvija produkcija in recepcija umetnosti in kulture. Poudarek je na vprašanjih o družbenih prostorih v analognem in digitalnem svetu, ki jih lahko uporabljata umetnost in kultura. V ospredju so prostorske zahteve umetnic/umetnikov in kulturnic/kulturnikov, pa tudi močnejša prisotnost v javnem in digitalnem prostoru.
Kulturno trženje in prepoznavnost: Osrednja tema se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako lahko umetniška in kulturna krajina dežele postane bolj prepoznavna in sijoča. Po eni strani gre za to, kako bi lahko raznolikost kulturnih in umetniških dejavnosti v deželi predstavili v bolj strukturirani in lažje razumljivi obliki kot doslej tako za prejemnice/prejemnike kot tudi za ustvarjalke/ustvarjalce v umetnosti in kulturi. Po drugi strani pa gre za vprašanje, kako je mogoče prepoznati in komunicirati edinstvene lastnosti in posebnosti. Pri obravnavi prednostne teme je treba preučiti tudi turistične strukture in njihovo morebitno sodelovanje z umetnostjo in kulturo.
Mreženje in sodelovanje: Osrednja tema se nanaša zlasti na pregled trenutnih praks financiranja umetnosti in kulture v smislu razvoja nadaljnjih možnosti, krepitve dežele kot privlačnega mesta za umetnice/umetnike in kulturne delavke/delavce ter razvoj ukrepov za okrepitev pridobivanja financiranja s strani tretjih oseb za umetnice/umetnike in kulturne delavke/delavce. Posebna pozornost je namenjena nacionalno in mednarodno aktualnemu vprašanju pravičnega plačila in vprašanju, kakšne zahteve postavlja le-ta pri spodbujanju umetnosti in kulture.
Dostop do umetnosti in kulture: Cilj prednostne teme je zagotoviti, da bosta umetnost in kultura bolj dostopni in privlačni za ljudi iz različnih okolij. Prvi korak je opredelitev ovir za udeležbo v kulturni produkciji in recepciji ter razvoj ukrepov za odpravo teh ovir. Nato gre tudi za to, da se na način, primeren ciljni skupini, nagovori različne skupnosti, ki so bile doslej v umetnosti in kulturi manj vidne. Na tem prednostnem področju bodo razviti tudi konkretni cilji in ukrepi za nadaljnji razvoj pristopa k mladim prek umetnosti, kulture in kulturne vzgoje.
Dosjeji o ključnih temah
Mreženje in sodelovanje
Mreženje in sodelovanje se na različnih ravneh še lahko izboljšata in omogočata veliko priložnosti za umetnost in kulturo.
Analiza zdajšnjega stanja kaže, da se mreženje in sodelovanje na področjih umetnosti in kulture na različnih ravneh na Koroškem še lahko izboljšata. Med pogovori in začetnimi delavnicami je bilo mreženje v posameznih panogah kulture opisano kot dobro ali vsaj zadovoljivo. Poleg tega imajo različne ustanove in prosta scena dobro razvite mreže in sodelujejo z drugimi akterji. Hkrati pa sta bila mreženje in sodelovanje na različnih ravneh opisana kot področje, ki ga je mogoče razvijati. Tako je 19 od 33 oseb na lastno pobudo navedlo to temo ali njene osrednje vidike. Tudi na vseh začetnih delavnicah se je tema pojavljala z različnih vidikov. Trenutno potekajo razprave na Spodnjem Koroškem, v okviru katerih se kaže, da je treba ukrepati za močnejše mreženje in sodelovanje na področjih umetnosti in kulture. Na eni strani je participativna analiza zdajšnjega stanja pokazala, da bi bilo treba razvijati mreženje in sodelovanje na različnih področjih umetnosti in kulture ter v drugih družbenih sektorjih (npr. na področjih izobraževanja, znanosti, gospodarstva in turizma). Na drugi strani pa bi bilo treba razvijati nadregionalno in mednarodno mreženje ter mreženje s poudarkom na prostoru Alpe-Jadran.
Pri mreženju umetnikov in kulturnih delavcev je veliko priložnosti, kajti to omogoča ciljno izmenjavo izkušenj in idej. Če bi si umetniki in kulturni delavci različnih panog in stopenj profesionalnosti, ki so ali niso dejavni v ustanovah, izmenjevali izkušnje in če bi se med seboj podpirali, bi to prispevalo k močnejšemu položaju umetnosti in kulture. Mreženje omogoča priložnosti za nove perspektive in ustvarjalne pobude ravno s tem, da presega regije (npr. mreženje z drugimi zveznimi deželami, v prostoru Alpe-Jadran in na mednarodni ravni).
Mreženje je tudi predpogoj za sodelovanje umetnikov in kulturnih delavcev, ker omogoča spoznavanje, izmenjavo in oblikovanje zaupanja, na katerih se lahko gradi sodelovanje. Takšno sodelovanje na eni strani omogoča skupno razvijanje in sledenje novim, inovativnim idejam ter krepi umetnostno in kulturno inovacijsko moč države. Na drugi strani pa se tako lahko izkoriščajo sinergije (npr. glede na infrastrukturne vire) in prispevajo k temu, da se raznolikost umetniških in kulturnih dejavnosti usklajuje z zdajšnjimi proračunskimi okvirnimi pogoji. Pogoj za povečano strukturno mreženje in sodelovanje udeleženih akterjev in akterk je, da so ti pripravljeni vlagati čas in sredstva (npr. potne stroške), da si izmenjajo izkušnje. Cilji in dodane vrednosti mreženja in izmenjave morajo biti jasno opredeljeni. Pripravljenost za mreženje je večja, če je na voljo strukturni okvir, na primer v obliki rednih kulturni konferenc ali tematskih formatov za izmenjavo izkušenj.
Rezultat analize zdajšnjega stanja je, da mora prioritetna tema postati predmet participativne obdelave in priprave. V okviru te obdelave je treba natančneje opredeliti potenciale in izzive mreženja in sodelovanja na področju umetnosti in kulture, med drugim za čezpanožno in medžanrsko, nadregionalno in mednarodno mreženje in sodelovanje ter mreženje in sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Na podlagi tega je treba z različnimi skupinami deležnikov razviti skupne cilje in ukrepe, s katerimi bomo lahko izboljšali mreženje in sodelovanje na navedenih ravneh.
Dediščina v toku sprememb — ohraniti in razviti
Ukvarjanje z umetniško in kulturno dediščino prispeva k raznolikosti, vitalnosti in dostopnosti umetnosti in kulture, njene strukture pa je treba varovati.
Pregled stanja je jasno pokazal, da so tradicija, običaji in ljudska kultura na Koroškem/Koroška zelo pomembni. Več kot 100.000 Korošic/Korošcev je dejavnih v približno 2.000 društvih za ljudsko kulturo ter goji tradicijo in običaje. Pomen običajev in ljudske kulture je bil večkrat obravnavan v intervjujih in na uvodnih delavnicah, nazadnje pa je bilo ljudski kulturi tematsko posvečeno tudi osrednje leto 2023.
Običaji in ljudska kultura so značilni za umetniško in kulturno življenje po vsej deželi, zlasti na podeželju. Društvene strukture omogočajo lažji dostop, tako da se lahko vsakdo, ki ga to zanima, pridruži in jih pomaga oblikovati. Za mnoge ljudi je sodelovanje v društvu prvi stik z umetnostjo in kulturo ter lahko vpliva na njihovo kulturno življenje v prihodnosti. Poleg tega je to tudi povezava, ki vpliva na oblikovanje identitete, ki ne učinkuje le na lokalnem podeželskem območju, temveč ustvarja tudi povezave z drugimi območji Koroške/Kärnten, Avstrije in na mednarodni ravni, na primer preko plesnih festivalov. In končno, tradicionalna in prostovoljna društva zagotavljajo okvir za izmenjavo in sodelovanje med različnimi generacijami in na ta način prispevajo tudi k socialni koheziji spreminjajoče se družbe.
Osrednji izziv za pretežno prostovoljne strukture organizacij za ljudsko kulturo je pomanjkanje mladih, zlasti na odgovornih položajih v društvih. Zaradi demografskih sprememb in staranja družbe primanjkuje mladih, ki bi prevzeli odgovorne funkcije v društvih — ta problem se še zaostruje zaradi izseljevanja mladih s Koroške/Kärnten. Zaradi pomanjkanja mladih so obstoječe strukture na preizkušnji in ni vedno mogoče zagotoviti nadaljnega dela prostovoljnih struktur.
Glede na to je eden od rezultatov pregleda stanja, da je treba prednostno temo „dediščina v toku sprememb — ohraniti in razviti“ nadalje razvijati v toku participativnega procesa. Varovanje danih struktur in njihov nadaljnji trajnostni razvoj sta osrednjega pomena za ohranitev te dragocene ljudske kulture, ki se tako dejavno in množično izvaja in je bistveni del samopodobe dežele Koroške/Kärnten. Eden od poudarkov težišča bi moral biti namenjen prostovoljnim strukturam ljudske kulture. Te bi bilo treba v prihodnje okrepiti, med drugim z razvojem rešitev za pridobivanje mladih. Druga perspektiva je večja vizualizacija prostovoljnega dela in njegovega pomena za družbo.
Možni vidiki, ki jih je mogoče obravnavati v okviru te osrednje teme, se nanašajo na razvoj perspektiv, zlasti za področji gojenja ljudskih običajev in tradicije. Najprej bi bilo treba opredeliti izzive, s katerimi se morajo danes in v prihodnosti spopadati stalne in prostovoljne strukture teh kulturnih področij. S tem je povezano vprašanje, kako bi lahko prostovoljno delo na področju umetnosti in kulture postalo prepoznavno z vidika njegovega pomena za družbo in kako bi lahko okrepili njegovo privlačnost, zlasti za mlade. Cilj bi moral biti dolgoročno zavarovanje struktur ljudske kulture in krepitev njihovega položaja tudi v prihodnosti.
Koroška/Kärnten ima kompleksno in razgibano zgodovino, ki še danes vpliva na družbo, umetnost in kulturo. Spominska kultura v deželi ohranja in posreduje različne spomine in izkušnje različnih skupin, vključno s slovensko ljudsko skupino, odporniškimi borci in žrtvami nacionalsocializma. To je med drugim vidno na spominskih krajih in komemoracijah. Projekt DERLA(1) Univerze v Gradcu na primer izkazuje veliko gostoto in tematsko širino spominskih krajev na Koroškem/Kärnten. Opaziti jo je mogoče tudi pri prireditvah in pobudah, ki se ukvarjajo s preteklostjo in njenim izročilom, na primer v prihajajočem tematskem letu 2025, ki bo posvečeno kulturi spominjanja.
Odločitev, da se osredotočimo na kulturo spominjanja, priznava njen pomen, ki ga poleg ohranjanja in posredovanja zgodovine lahko utemeljimo z njenim izobraževalnim učinkom ter spodbujanjem strpnosti in medsebojnega razumevanja. To ima veliko dodano vrednost za Koroško/Kärnten, ki je zaradi svoje lege v regiji Alpe-Jadran in dvojezičnosti še posebej vpeta v kulturno raznolikost in razgibanost zgodovin(e). V razmerah vse večje individualizacije pridobiva na pomenu tudi spomin na skupno zgodovino, ki krepi sklicevanje na družbo in utemeljen, kritičen razmislek o njej. Hkrati se zaradi vse večje kulturne raznolikosti družbe in individualizacije porajajo vprašanja, kako nagovoriti različne ciljne skupine in kako posredovati kompleksne vsebine na način, ki je primeren ciljni skupini.
Glede na to je eden od rezultatov pregleda stanja, da bi bilo treba v okviru osrednje teme „dediščina v toku sprememb — ohraniti in razviti“ obravnavati tudi vprašanja, povezana s spominsko kulturo. Kako je mogoče okrepiti spominsko kulturo (zlasti tudi pri dvojezičnih krajih in ponudbah)? Kako se lahko strukture kulture spominjanja uspešno odzovejo na spreminjajoče se zahteve po komuniciranju? In kako lahko družbeni pomen kulture spominjanja postane bolj prepoznaven? Ta in druga vprašanja bi morala biti del nadaljnjega diskurza v procesu priprave strategije za umetnost in kulturo.
Stavbna kultura je še en pomemben del umetnostne in kulturne dediščine na Koroškem/Kärnten. V deželi je približno 3.000 spomeniško zaščitenih stavb, med katerimi so sakralne in posvetne stavbe, reprezentativne stavbe in stavbe za vsakdanjo rabo. So kulturna dediščina in izraz identitete, lepšajo krajino in povečujejo privlačnost kraja ter kakovost življenja. Hkrati arhitekturna dediščina pogosto služi kot kraj izobraževanja in spominjanja, ki ohranja zgodovino živo. Njihov pomen za družbo nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da so zgodovinski in kulturni spomeniki, stavbe in spominska obeležja med najpogosteje zaznanimi kulturnimi ponudbami.
Čeprav je za ohranjanje spomeniško zaščitenih stavb sprva odgovoren Zvezni spomeniški urad, je to tudi stvar lokalnega prebivalstva in dežele Koroške/Kärnten. Glede na to je priporočljivo, da se tudi gradbena kultura postane del osrednje teme.
(1) Opomnimo naj, da ni edini cilj gradbene kulture ohranjanje spomeniško zavarovane spominske kulture. Samo na tem mestu je izpostavljen ta aspekt, saj se tukaj ta tema obravnava v kontekstu „dediščine v toku sprememb – ohraniti in razviti“.
Prostori za umetnost in kulturo — analogni in digitalni
Cilj je okrepiti umetniško in kulturno rabo in prisotnost prostorov, da bi lahko umetnost in kultura krepkeje vplivali na družbo.
Doživljanje, ustvarjanje in vpliv umetnosti in kulture se odvija v prostorih. V ožjem smislu to pomeni dejanski (notranji) prostor, v širšem smislu pa tudi javni (mestni ali podeželski) prostor ter digitalni prostor. Razpoložljivost in dostopnost prostorov, v katerih se odvijata umetnost in kultura, sta zato bistvena pogoja, da lahko ljudje sodelujejo znotraj umetnosti in kulture ter ju oblikujejo. Prisotnost v javnem in digitalnem prostoru pomeni tudi vidnost umetnosti in kulture ter spodbuja zavedanje o njunem družbenem pomenu.
Najprej je treba poudariti, da je vprašanje gradbene kulture na Koroškem/Kärnten načeloma prednostna naloga in da se jo z vso zavzetostjo spremlja. Koroška/Kärnten je bila prva zvezna dežela, ki je sprejela smernice za gradbeno kulturo in v okviru deželne uprave ustanovila tudi specializiran urad za komunalno gradnjo in gradbeno kulturo, ki se posebej ukvarja s spodbujanjem in razvojem gradbene kulture. Dežela izvaja tudi dejavnosti za krepitev krajevnih in mestnih središč, za podporo gospodarne rabe zemljišč in spodbujanje stavbne kulture.
Kar zadeva prostore za umetnost in kulturo, se je pri pregledu stanja kot izziv pokazalo, da trenutno še vedno obstaja nezadovoljstvo tistih, ki delujejo na področju umetnosti in kulture na Koroškem/Kärnten. Tema so razpoložljivi in cenovno ugodni produkcijski prostori (npr. vadnice, ateljeji) kot tudi na prostori za predstave. Podobno so se v okviru popisa različnih skupin v intervjujih in uvodnih srečanjih izkazale neizpolnjene potrebe po lahko dostopnih prostorih za srečanja ali po tretjih mestih. Zato je morda potrebno boljše usklajevanje, da bi obstoječo ponudbo prostorov (npr. prosta mesta) bolje združiti s povpraševanjem po le-teh (po potrebi tudi povezanih).
Raziskava je pokazala tudi, da je umetniška in kulturna ponudba v osrednjem območju na splošno lahko dostopna lokalnemu prebivalstvu (tj. v mestih in okoliških regijah), medtem ko je sprejem takšne ponudbe na podeželju in v poznejših urah dneva z vidika mobilnosti težji — tu je običajno potreben avtomobil. Ta zahteva po mobilnosti za udeležbo v umetnosti in kulturi postaja še posebej zahtevna ob upoštevanju demografskih sprememb, saj se mobilnost posameznic/posameznikov s starostjo zmanjšuje. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kako bi lahko izboljšali dostopnost umetniške in kulturne ponudbe.
Digitalni prostor postaja vse pomembnejši tudi za umetnost in kulturo. Načeloma ponuja digitalizacija različne možnosti, kot so nagovorjanje novih kulturnih recipientov, povečanje učinkovitosti upravnih postopkov v smislu umetniških inovacij ali tudi za umetniško in kulturno ponudbo na podeželju. Vendar izkušnje kažejo, da se v tem kontekstu pogosto pojavljajo vprašanja v zvezi s potrebno infrastrukturo in strokovnim znanjem zainteresiranih strank. To zahteva tudi razpravo o razmerju med analogno in digitalno izkušnjo ter ustvarjanjem umetnosti in kulture, pa tudi s tem povezana vprašanja o umetniški integriteti in avtentičnosti ter avtorskih pravicah. Tema digitalizacije je bila v raziskavi le zmerno prisotna. V intervjujih je bila omenjena le mimogrede, kar velja tudi za uvodne delavnice. Tudi v pregledanih dokumentih tema digitalizacije ali digitalnosti s posebnim poudarkom na umetnosti in kulturi ni močno prisotna.
Kljub temu je analiza trendov pokazala, da je ta tema pomembna že danes in da bo še bolj pomembna v prihodnosti. Ljudje se namreč vedno bolj gibljejo v digitalnem prostoru, kar dokazujejo statistični podatki o uporabi pametnih telefonov v Avstriji (izbor): približno 90 % prebivalstva, starejšega od 15 let, ima pametni telefon, število mobilnih podatkov pa se je povečalo s 319 milijonov GB leta 2015 na 4,1 milijarde GB leta 2022. Zato bi bilo treba zgoraj navedena vprašanja o digitalnosti in digitalizaciji obravnavati v okviru postopka priprave strategije na področju umetnosti in kulture.
Na podlagi predstavljenih ugotovitev je eden od rezultatov pregleda stanja ta, da je treba osrednjo temo „prostori za umetnost in kulturo“ še naprej v sodelovanju razvijati. Posvečati se mora različnim prostorom, v katerih se odvija produkcija in recepcija umetnosti in kulture. Na eni strani bi se bilo treba osredotočiti na vprašanje, kje so trenutno neizpolnjene prostorske potrebe tistih, ki se ukvarjajo z umetnostjo in kulturo, in kako jih je mogoče uspešno reševati v obstoječih okvirnih pogojih. Po drugi strani pa bi bilo treba razpravljati tudi o tem, kako lahko umetnost in kultura postaneta bolj prisotni v različnih družbenih prostorih (npr. na tretjih mestih(1), v digitalnem prostoru, pri umetnosti, vpeti v arhitekturo) in tako prispevata k živahni in raznoliki družbi.
(1) Pri tretjem prostoru gre za izvorno sociološki koncept (pol)odprtega prostora, ki obstaja izven prostora doma in dela. Tretji prostori služijo m. d. srečevanju, grajenju odnosov, skupnemu doživljanju in izmenjavi idej kot tudi krepljenju občutka skupnosti.
Kulturno trženje in prepoznavnost
V deželi je velika raznolikost umetnostnih in kulturnih dejavnosti, vendar sta prepoznavnost in privlačnost premajhni.
Rezultat analize zdajšnjega stanja je, da je treba izboljšati prepoznavnost in privlačnost umetnosti in kulture ter njunih ponudb. Rezultati analize se lahko ocenijo kot opozorilo, da prebivalci in turisti/-ke dežele Koroške primarno ne zaznavajo kot dežele umetnosti in kulture. Ta zaznava je v nasprotju z umetnostno in s kulturno raznolikostjo ter z njunim potencialom. Zato si je treba zastaviti vprašanje, kako lahko izboljšamo predstavljanje tega potenciala.
Relevantni sta prepoznavnost in privlačnost kot predmeta participativne obdelave, ker so tukaj priložnosti za močnejše družbeno zasidranje umetnosti in kulture ter povečanje obiskanosti in turistične privlačnosti dežele.
Analiza je pokazala tudi primanjkljaj strukturiranega in razumljivega pregleda raznolikosti umetnostnih in kulturnih ponudb, razpoložljivih Korošicam in Korošcem ter turistom in turistkam. Zato je recipientom/-kam prepoznavanje relevantnih ponudb izziv.
Ker je že zgolj zaznavana nepreglednost ovira za udeležbo in lahko oteži izbiro primerne in privlačne ponudbe, je potencialnim recipientom/recipientkam včasih težko prepoznati relevantne ponudbe in se nanje odzvati. Izboljšan in strukturiran pregled bi omogočal povečanje udeležbe ljudi v umetnostnih in kulturnih ponudbah in bi pri prebivalcih spodbujal zavedanje, da živijo v deželi umetnosti in kulture.
Treba je okrepiti tudi privlačnost, saj potenciali in edinstvene lastnosti umetnostne in kulturne krajine za tujce še niso dovolj zaznavni. Vprašanje privlačnosti je relevantno predvsem zaradi tega, ker obstaja možnost za pozicioniranje Koroške kot dežele umetnosti in kulture ter realizacijo do zdaj neizkoriščenih turističnih potencialov. Živahna in raznolika umetnost in kulturno življenje ustvarjata turistično privlačnost.
Privlačnost nastane z vrhunskimi in vsebinsko posebnimi dejavnostmi na področju umetnosti in kulture, ki se uspešno tržijo. Posledično gre za potenciale in edinstvene lastnosti umetnosti in kulture. V zvezi s tem je treba razpravljati, kako in z upoštevanjem kakšnih meril jih je treba ugotavljati. Postavlja se tudi vprašanje, po kateri poti se lahko organizira, načrtuje in izvede strateški zunanji prikaz edinstvenih lastnosti. Turistične strukture lahko prevzamejo pomembno vlogo, ker že razpolagajo z ustrezno komunikativno infrastrukturo. Hkrati je analiza pokazala, da je sodelovanje med umetnostjo in kulturo ter turističnimi strukturami dežele pomanjkljivo. Trenutno poteka točkovno, ni strateško in sistematsko načrtovano. Postavlja se tudi vprašanje, kako se lahko prepletajo strukture umetnosti in kulture na eni strani ter turizma na drugi.
Ugotavljanje umetnostnih in kulturnih edinstvenih lastnosti ter ciljno predstavljanje umetnostnih in kulturnih aktivnosti ter ponudb o turističnih strukturah bi imelo pozitivne učinke. Na ta način bi se lahko povečala privlačnost dežele Koroške kot turistične destinacije, hkrati pa bi se lahko ustvarilo dodatno povpraševanje turistov in turistk po umetnostnih in kulturnih ponudbah.
Rezultat analize je ugotovitev, da mora biti prednostna tema »Trženje kulture in prepoznavnost« predmet participativne obdelave. Raznolikost kulturnih in umetnostnih dejavnosti dežele je treba za recipiente/recipientke in producente/producentke predstaviti na bolj strukturiran in razumljivejši način kot do zdaj. Treba je razpravljati o tem, kako se lahko prepoznavajo edinstvene lastnosti in potencialni vzgledi ter kako se jih lahko predstavlja v sodelovanju s turističnimi strukturami.
Podpora umetnosti in kulture
Subvencioniranje umetnosti in kulture zagotavlja raznolikost in omogoča inovacije. Nadaljnji razvoj subvencioniranja je bistven za trajnostno zagotovitev in krepitev umetnosti in kulture.
Subvencioniranje umetnosti in kulture omogoča okvirne pogoje za umetniško in kulturno ustvarjanje. S tega vidika je bistveni vplivni dejavnik za privlačnost dežele kot lokacije za umetnike/-ice in kulturne delavce/-ke. Hkrati subvencioniranje umetnosti in kulture omogoča priložnosti, saj zagotavlja raznolikost umetnosti in kulture ter tudi okvir za umetniške in kulturne inovacije.
Skupine deležnikov so na razgovorih in začetnih delavnicah opisale strukture in procese subvencioniranja za finančni položaj umetnikov in umetnic ter kulturnih delavcev/-k kot izziv, in sicer tako glede višine kot tudi procesa za zagotavljanje sredstev. Glede višine subvencij si umetniki/-ice in kulturni/-e delavci/-vke ter med njimi predvsem predstavniki/-ice zunaj ustanov želijo višje in dolgoročnejše subvencioniranje, ki bi primerno upoštevalo tveganja za umetnike/-ice in kulturne delavce/-vke.
Vprašanja pravičnih honorarjev za umetniško in kulturno ustvarjanje niso aktualna zgolj v deželi Koroški, temveč po vsej Evropi. O tovrstnih vprašanjih se v Avstriji razpravlja pod pojmom »Fair Pay«, deloma pa se tudi že uvajajo rešitve. Cilj pravično plačanega dela je, da se uvede pravičnejše in primernejše plačilo za delo na področju umetnosti, kulture in v prostih medijih. Deloma prekarni socialni in ekonomski položaj prostih umetnikov/-ic in kulturnih delavcev/-vk je treba izboljšati, umetniki/-ice in kulturni/-e delavci/-vke pa morajo bolje živeti od svojega dela. Dežela Koroška v aktualnih smernicah za subvencioniranje kulture podpira pravične honorarje na področju umetnosti in kulture v skladu z opravljenimi delom v okviru proračunskih možnosti. Pregled aktualnega stanja razprave in še odprtih vprašanj glede implementacije »Fair Pay« na Koroškem je v poročilu IG KiKK »Fair Pay Kärnten Koroška« (2023). V njem so tudi priporočila, kako naj se še v prihodnje razvija proces »Fair Pay«.
Hkrati je treba povezana vprašanja višine subvencij obravnavati v širšem kontekstu napetega proračunskega položaja oblasti, ki odločajo o subvencijah. Krize preteklih let, med drugim tudi pandemija covida-19 ter visoka inflacija in povišanje tarif, so zelo obremenile javne proračune, kar se je odražalo tudi v proračunskih sredstvih za kulturo.
Kljub nenehno rastočim potrebam po subvencioniranju umetnosti in kulture na eni in proračunskih izzivov oblasti, ki odločajo o subvencijah, na drugi strani se prvič povečuje relevantnost pridobivanja sredstev za umetnike/-ice in kulturne delavce/-ke iz drugih virov, ki ima potencial povišanja obsega sredstev za umetnost in kulturo v deželi. Možni viri za sredstva tretjih strank so tako javne subvencije zunaj dežele Koroške kot tudi zasebno sponzorstvo in zbiranje sredstev v okviru skladov ali gospodarskih družb. Kot dokaz za še nepopolno izkoriščene potenciale naj je znesek subvencij na prebivalca zvezne države na zvezno deželo: Koroška je z Zgornjo Avstrijo in s Štajersko na zadnjem mestu. Za učinkovitejše koriščenje virov za sredstva tretjih strank je potrebna pobuda umetnikov/-ic in kulturnih delavcev/-vk na eni strani, na drugi pa obveščanje podpira pridobivanje sredstev tretjih strank, na primer glede vprašanja, kateri potencialni viri obstajajo in kako naj bi bil oblikovan uspešen postopek za pridobitev sredstev tretjih strank. Možne perspektive prenosa znanja so v močnejšem povezovanju ter sodelovanju umetnikov/-ic in kulturnih delavcev/-vk (gl. prioritetno temo »Mreženje in sodelovanje«).
Drugič rezultira iz višje potrebe po financiranju ob hkratnih proračunskih izzivih pri deželi povečana relevanca subvencioniranja kulture, ki daje prednost in fokusira ter pri izboru projektov usmeri po kriterijih kakovostih in kulturnopolitičnih ciljev. S tem so povezana vprašanja po nadaljnjem razvoju procesov subvencioniranja. Pri tem je treba razpravljati in preveriti, katere so realistične možnosti za optimizacijo, s katerimi bi na eni strani povečali preglednost in sledljivost procesov in odločitev subvencioniranja ter da bi na drugi strani zmanjšali birokratsko kompleksnost za vlagatelje/-ice tam, kjer je to mogoče in smiselno. Nazadnje je na relevanco nadaljnjega razvoja postopkov subvencioniranja opozorilo tudi koroško računsko sodišče s tem, da je predlagalo izboljšanje zagotovitev informacij o subvencijah, poenotenje postopkov za vlagatelje/-ice in obravnavo vlog ter razvoj standardiziranega procesa evalvacije.
Glede na navedeno je rezultat analize zdajšnjega stanja, da je treba prioritetno temo »Podpora umetnosti in kulturi« obravnavati kot predmet za nadaljnjo participativno obdelavo in izdelavo. Prioritetna tema mora obsegati predvsem preverjanje zdajšnje prakse subvencioniranja umetnosti in kulture ter tudi možnosti za nadaljnji razvoj s krepitvijo dežele kot privlačne lokacije za umetnike/-ice in kulturne delavce/-vke ter z razvojem ukrepov za krepitev pridobivanja sredstev tretjih strank na strani umetnikov/-ic in kulturnih delavcev/-vk. Posebno pozornost je treba nameniti nacionalni in mednarodni temi »Fair Pay« in vprašanju, katere kriterije naj izpolni subvencioniranje umetnosti in kulture.
Dostop do umetnosti in kulture
Za ohranitev pomena umetnosti in kulture so v spreminjajoči se družbi potrebni novi pristopi.
Družba dežele Koroške se spreminja v več pogledih. Število prebivalstva nazaduje in povprečna starost narašča – razvoj, ki ga dodatno pospešuje odseljevanje mladih, izobraženih ljudi. Tako nastaja dolgoročno tveganje za to, da se zmanjšuje število potencialnih obiskovalcev in da pridobivanje občinstva za umetnost in kulturo zahteva čedalje več dela.
Pri umetnostni in kulturni produkciji sta staranje in odseljevanje vzrok za pomanjkanje prirasta in posledično zmanjšanje obsega, raznolikosti in inovacije umetnostnih in kulturnih ponudb, tako na področju profesionalne kot tudi amaterske dejavnosti. Taka ocena je tudi v obširnem poročilu »Kulturna udeležba v Avstriji«, ki je izšlo leta 2023 pri ustanovi Institut für Social Research and Consulting.
Hkrati se v družbi stopnjuje raznolikost osebnih ozadij in vidljivost ter v povezavi s tem tudi pričakovanja glede umetnosti in kulture, da se ta raznolikost zrcali v proizvodnji in recepciji ponudb. Rezultat analize zdajšnjega stanja je tudi, da so določene družbene skupine (npr. ljudje s priseljenskim ozadjem) v umetnosti in kulturi malo vidne. Glede na družbene spremembe se je treba ukvarjati z novimi pristopi do umetnosti in kulture. To najprej pomeni ukvarjanje z obstoječimi pristopi ter z doseženimi ali s še nedoseženimi ciljnimi skupinami in tudi ukvarjanje z ovirami, ki ljudem preprečujejo doživljanje in oblikovanje umetnosti in kulture. Pomembne ugotovitve so tudi v omenjenem poročilu »Kulturna udeležba v Avstriji«, v katerem je navedeno, da na to, katere ponudbe umetnosti in kulture ljudje sprejmejo in kako pogosto to počnejo, vplivajo predvsem socialne in demografske lastnosti (npr. izobrazba, prihodki in starši). Poročilo prav tako kaže, da je na Koroškem pri pogostosti obiskov načeloma še potencial za razvoj. Z anketo je bilo ugotovljeno, da ljudje na Koroškem redkeje uživajo v umetnosti in kulturi kot v drugih delih Avstrije – v drugih zveznih deželah je povprečno 20,6 odstotka anketirancev navedlo, da večkrat na mesec uživajo v kulturi in umetnosti, na Koroškem pa je to navedlo 14 odstotkov anketirancev.
Iz tega med drugim izhaja vprašanje, kako je treba v prihodnje oblikovati pristope do umetnosti in kulture, da bi ljudi uspešno vabili in spodbujali k udeležbi. Pomembna sta način nagovora in vključevanje spreminjajoče se družbe, ker bi lahko na ta način trajnostno zagotovili širok družbeni temelj umetnosti in kulture in bi lahko navdušili več ljudi za doživljanje in oblikovanje umetnosti in kulture.
S tem je povezano tudi kulturno izobraževanje. Ustvarja pristope in omogoča ljudem vseh starosti soočenje z umetnostjo, s kulturo in kulturno dediščino s tem, da posreduje sposobnosti zaznave, interpretacije ter obvladovanje materiala in telesa. Ljudem omogoča tudi, da preizkušajo estetski čut in umetnostni talent ter ju razvijajo naprej. Družbene priložnosti se kažejo tudi v tem, da kulturna izobrazba spodbuja kritično refleksijo in širi osebna obzorja zaznave in mišljenja ter na ta način prispeva h krepitvi demokratične družbe.
Na podlagi tega je rezultat analize, da bi bilo treba prioritetno temo »Pristopi do umetnosti in kulture« obravnavati kot predmet participativne obdelave. Najprej bi bilo treba ugotoviti ovire za participacijo v kulturni proizvodnji in recepciji ter razvijati ukrepe za omejitev ovir. Gre tudi za vprašanje, kako naj se razvijajo ponudbe in komunikacija za spodbujanje ljudi k udeležbi. Ob tem je pomembno tudi, da se ukvarjamo s strukturami kulturne izobrazbe, ugotavljamo sinergijske potenciale in razvijamo ukrepe, na primer z vprašanjem, kako lahko spodbujamo sodelovanje ustanov na področjih izobraževanja, umetnosti in kulture.