Skupno z vami ohranjamo raznolikost umetnosti in kulture na Koroškem in izpostavljamo njene edinstvene lastnosti – to je cilj strategije za umetnost in kulturo!

Kulturni referent, deželni glavar Koroške dr. Peter Kaiser

Strategija za umetnost in kulturo Koroška/Kärnten

Deže­la Koroš­ka se poda­ja na pot stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo 2030! Sku­paj s kul­tur­ni­mi ust­var­jal­ka­mi in ust­var­jal­ci, pre­bi­valst­vom in predstav­ni­ca­mi in predstav­ni­ki s področij izobraže­van­ja, zna­nos­ti, gos­po­darst­va, turiz­ma in poli­ti­ke ter upra­ve želi­mo izmen­ja­ti izkušn­je in žel­je o raz­no­li­ki umet­nos­ti in kul­turi naše zvez­ne deže­le. Želi­mo raz­pravlja­ti o tem, kaj je poseb­ne­ga v naši deže­li, kate­ra težišča naj izbe­remo in kako lah­ko okre­pi­mo naš kul­tur­ni pro­fil za pri­hod­nost. Ne gre zgolj za izzi­ve, tem­več predv­sem za pril­ož­nos­ti, ki jih lah­ko sku­paj izko­ris­ti­mo.

Kunst und Kultur in Kärnten
© Abtei­lung 14 – Kunst und Kul­tur
Kunst und Kultur in Kärnten
© Abtei­lung 14 – Kunst und Kul­tur

Za ta namen potre­bu­je­mo izmen­ja­vo in raz­no­li­kost per­spek­tiv! Na pred­vi­den­ih forumih za kul­turo – jav­nih prire­dit­vah po celot­nem Koroškem – bomo zbi­ra­li ide­je in sku­paj raz­pravlja­li o tem, kate­re teme so res pomemb­ne. V pogloblje­nih delav­ni­cah bodo stro­kovn­ja­kin­je in stro­kovn­ja­ki temel­ji­to raz­pravlja­li o raz­lič­nih vprašan­jih. Za nas je pomemb­no, da se stra­te­gi­ja in kon­kret­ni ukre­pi za kre­pi­tev umet­nos­ti in kul­tu­re Koroške izde­la­jo sku­paj, predv­sem z vključe­van­jem koroških akterk in akter­jev s področ­ja kul­tu­re.

Stra­te­gi­ja za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška je par­ti­ci­pa­tiv­ni pro­ces, ki bo pote­kal dve leti in pol. Poseb­nost stra­te­gi­je je v tem, da ne sode­lu­je­mo samo s stro­kovn­ja­kin­ja­mi in stro­kovn­ja­ki s področ­ja umet­nos­ti in kul­tu­re, tem­več da se aktiv­no vključu­je­jo tudi pre­bi­val­ke in pre­bi­val­ci Koroške. Ne nazadnje bodo rezul­ta­ti stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška v korist celot­ne zvez­ne deže­le Koroške z nje­n­imi pre­bi­val­ka­mi in pre­bi­val­ci, gos­tu­joči­mi in kul­tur­ni­mi delav­ka­mi in delav­ci.

Kul­tur­ni refe­rent in dežel­ni gla­var dr. Peter Kai­ser je naročil pri­pra­vo stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška. To je del vlad­ne­ga pro­gra­ma tre­nut­ne tra­j­nost­ne koali­ci­je, kate­re­ga cilj je ohr­an­jan­je raz­no­li­kos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re na Koroškem in odkri­van­je nje­nih poseb­nos­ti.

Stra­te­gi­ja za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška je raz­del­je­na v nas­lednje pro­jekt­ne dele:

  • obsež­na ana­li­za obs­to­ječe­ga stan­ja za opr­e­de­li­tev izho­dišč­ne­ga položa­ja;
  • jav­ne prire­dit­ve, ki so namen­je­ne kul­tur­nim ust­var­jal­kam in ust­var­jal­cem, stro­kovn­ja­kin­jam in stro­kovn­ja­kom ter širši jav­nos­ti;
  • par­ti­ci­pa­tiv­na pri­pra­va težišč za nadal­jn­je obravna­van­je tem;
  • iden­ti­fi­ka­ci­ja kon­kret­nih ukre­pov;
  • spreml­ja­joča mul­ti­me­d­ijs­ka pro­jekt­na komu­ni­ka­ci­ja za dob­ro obveščen­ost vseh zain­te­re­si­ra­nih;
  • zaključ­ni doku­ment: Stra­te­gi­ja za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška.

 

Osrednji sestav­ni del vseh pro­jekt­nih kora­kov je vključe­van­je kon­kret­nih cil­j­nih sku­pin, kul­tur­nih ust­var­jalk in ust­var­jal­cev in zain­te­re­si­ra­ne­ga pre­bi­valst­va.

Imate vprašanje glede strategije za umetnost in kulturo Kärnten/Koroška?

Vprašan­ja lah­ko pošl­jete na e‑naslov mitmachen@kulturstrategie-kaernten.at.

Rezultati popisa

Umet­niš­ko in kul­tur­no kra­ji­no Koroške/Kärnten zaz­na­mu­je živahna raz­no­li­kost umet­niške­ga in kul­tur­ne­ga ust­var­jan­ja. Umetnice/umetniki in kul­tur­ne delavke/delavci so dejav­ni na vseh področ­jih in stro­kov­nih rav­neh ter z moti­va­ci­jo in pred­a­nost­jo oživlja­jo in obli­ku­je­jo boga­to umet­niš­ko in kul­tur­no pokra­ji­no deže­le. K raz­no­li­kos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re pris­pe­vata lega pokra­ji­ne v regi­ji Alpe-Jadran in nje­na dvo­je­zič­nost, ki jo lah­ko šte­je­mo za edinst­ve­no kul­tur­no značil­nost Koroške/Kärnten. Slovens­ko govor­eče umetnice/umetniki in kul­tur­ne delavke/delavci s svo­jim delom pris­pe­va­jo k raz­no­li­kos­ti in poseb­no­stim umet­nos­ti in kul­tu­re Koroške/Kärnten. Raz­no­li­kost in dvo­je­zič­nost so šte­vil­ne intervjuvanke/intervjuvanci omeni­li tudi kot ključ­ne prednosti/posebnosti pokra­ji­ne, ta slika pa se je potrdi­la tudi na uvod­nih delav­ni­cah in pri ana­li­zi doku­men­tov (npr. kul­tur­nih poročil).

Ust­var­jal­nost v zve­zi z raz­vo­jem umet­niških in kul­tur­nih vse­bin gle­de na ome­je­ne vire je bila v inter­v­ju­jih več­krat omen­je­na kot pred­nost. Neka­te­ri intervjuvanke/intervjuvanci so omen­ja­li tudi mož­nost kri­tič­ne­ga poten­cia­la, ki je značil­na za umet­nost in kul­turo kot pomem­ben dejav­nik v živah­ni demo­kra­tič­ni druž­bi.

Pomemb­na pred­nost je tudi dejav­no sodel­o­van­je in pro­s­to­vol­j­no vključe­van­je pre­bi­valst­va v kul­tur­ne dogod­ke in združenja/društva. Zani­miv pri­mer tega je področ­je ljuds­ke kul­tu­re, kjer je pro­s­to­vol­j­no dejav­nih več kot 100.000 Korošic/Korošcev, orga­ni­zi­ra­nih v pri­bliž­no 2.000 društ­vih. Te pro­s­to­vol­j­ne društ­ve­ne struk­tu­re odločil­no pris­pe­va­jo k temu, da so umet­niš­ka in kul­tur­na doži­vet­ja ter ust­var­jan­je dostop­ni vsak­e­mu in da so zasid­ra­ni v širši druž­bi. To še pose­bej vel­ja za podežel­je, kjer pro­s­to­vol­j­no delo kul­tur­no ponud­bo pogos­to omo­goča in zago­tavlja.

Šte­vil­ne intervjuvanke/intervjuvanci s področ­ja umet­nos­ti in kul­tu­re so potrdi­le obču­tek spoš­to­van­ja do tra­di­ci­je, ki se doje­ma kot aktiv­no ukvar­jan­je s kul­tur­no dedišči­no, odgo­vor­no za obli­ko­van­je iden­ti­te­te. Ven­dar se to zave­dan­je vča­sih razu­me kot nave­za­nost na tra­di­ci­jo, ki jo intervjuvanke/intervjuvanci vča­sih pove­zu­je­jo s poman­j­kan­jem upoš­tevan­ja nače­la ena­kos­ti ali s tra­di­cio­nal­ni­mi vlo­gami spo­lov.

Razis­ka­va je pok­aza­la tudi raz­lič­ne ključ­ne izzi­ve za umet­nost in kul­turo v regi­ji. Eden od izzi­vov je na pri­mer potre­ba po izbol­jšan­ju pre­poz­nav­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re: Koroško/Kärnten se kot deže­lo umet­nos­ti in kul­tu­re doje­ma le v ome­je­nem obse­gu tako znot­raj kot zunaj regi­je. V zve­zi s tem je tre­ba razši­ri­ti pove­zo­van­je s koroški­mi turis­tič­ni­mi struk­tura­mi, kar bi lah­ko zago­to­vilo več­jo pre­poz­nav­nost dežel­ne umet­nos­ti in kul­tu­re — na Koroškem/Kärnten, v Avstri­ji in zunaj nje. S tem je pove­za­no tudi mrežen­je in sodel­o­van­je, ki ju je tre­ba nagra­di­ti (med disci­pli­nami in sek­tor­ji, nad­re­gio­nal­no, med­na­rod­no in pose­bej v regi­ji Alpe-Jadran).

Demo­graf­ske spre­mem­be in težn­ja po odsel­je­van­ju mla­jših in dob­ro izobraže­nih lju­di so prav tako zah­tev­ni dejav­ni­ki, ki povz­roča­jo teža­ve mla­dim talen­tom na področ­ju umet­niške in kul­tur­ne pro­duk­ci­je ter recep­ci­je in bi v pri­hod­nos­ti in lah­ko ogro­zi­li umet­niš­ko moč deže­le.

Izzi­vi se pojavlja­jo tudi na področ­ju finan­ci­ran­ja umet­nos­ti in kul­tu­re — po eni stra­ni je vse bolj aktu­al­no vprašan­je pra­vič­ne­ga plači­la, hkra­ti pa so jav­ni proraču­ni zara­di kri­ze v zadnjih letih ome­je­ni, kar vpli­va tudi na spod­bu­jan­je umet­nos­ti in kul­tu­re.

V pos­top­ku pre­g­le­da stan­ja so bili ana­li­zi­ra­ni in vključe­ni druž­be­ni makro tren­di in dogod­ki, ki so še pose­bej pomembni za nadal­jn­ji raz­voj stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Koroške/Kärnten:

Stara­joča se druž­ba: Staran­je pre­bi­valst­va predstavlja izziv za umet­nost in kul­turo, kot je zman­jše­van­je poten­cia­la obiskovalk/obiskovalcev, kar ima za pos­led­ico viš­je stroške za pri­do­bi­van­je občinst­va. Izzi­vi se pojavlja­jo tudi z vidi­ka umet­niške in kul­tur­ne pro­duk­ci­je, na pri­mer pri zapos­lo­van­ju mla­dih talen­tov ter zago­tavljan­ju umet­niških in kul­tur­nih ponudb na podežel­ju.

Kul­tur­na raz­no­li­kost: Kul­tur­na raz­no­li­kost v druž­bi ter nje­na pre­poz­nav­nost in per­for­ma­tiv­na moč se veča­jo. Od umet­nos­ti in kul­tu­re se vse bolj priča­ku­je, da bos­ta to raz­no­li­kost odraža­li in moč­ne­je izraža­li v pro­duk­ci­ji, ponud­bi in pri konzumentkah/konzumentih. To med drug­im povz­roča potre­bo po novih inte­gra­tiv­nih in vključu­jočih pris­to­pih.

Indi­vi­dua­li­za­ci­ja: Potre­be in priča­ko­van­ja druž­be so ved­no bolj raz­no­li­ke in indi­vi­du­al­ne. To ima za pos­led­ico potre­bo po pris­to­pu, usmer­je­nem v potre­be občinst­va. Vse več­ja flek­si­bi­li­za­ci­ja posa­mez­nih dejav­nos­ti v pros­tem času post­avlja dodat­ne zah­te­ve po prož­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re.

Digi­ta­li­za­ci­ja: Digi­ta­li­za­ci­ja odpi­ra nove pril­ož­nos­ti za umet­niš­ko in kul­tur­no ust­var­jan­je, omo­goča nove prist­o­pe in obli­ke komu­ni­ci­ran­ja ter lah­ko poveča učin­ko­vi­tost uprav­nih pos­top­kov. Hkra­ti pa spre­min­ja nava­de zazna­van­ja recepientk/recipientov. Umet­nost in kul­tu­ra se sooča­ta z vprašan­ji, kot so raz­mer­je med ana­lo­gnim in digi­tal­nim, vprašan­ja o umet­niški inte­grit­eti in avten­tič­nos­ti ter o potreb­nih vešči­nah in virih.

Eko­loš­ka tra­j­nost: Eko­loš­ka tra­j­nost posta­ja za druž­bo vse pomemb­ne­jša. Od umet­nos­ti in kul­tu­re se ved­no bolj zaht­e­va tra­j­nost in učin­ko­vi­ta raba virov ter uči­nek oza­veščan­ja druž­be.

Mobil­nost: Druž­be­ne spre­mem­be na področ­ju mobil­nos­ti vpli­va­jo na umet­nost in kul­turo, saj zaht­e­va­jo pril­a­godl­jivo in dostop­no ponud­bo, da bi kljub spre­membam gibal­nih navad doseg­li širo­ko publi­ko. V umet­nos­ti in kul­turi se je tre­ba odzva­ti na vse več­je raz­li­ke med mes­ti in podežel­jem, da bi še naprej zago­tavlja­li dostop­nost in dosegl­jivost.

Finan­ci­ran­je: Jav­ni proraču­ni so zara­di glo­bal­ne kri­ze pod pritis­kom, kar vel­ja tudi za sredstva, ki so na vol­jo za umet­nost in kul­turo. Hkra­ti se zara­di infla­ci­je in ras­ti plač veča­jo stroški. To odpi­ra vprašan­ja o orga­ni­za­ci­ji finan­ci­ran­ja kul­tu­re in pri­do­bi­van­ju finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb. Nen­a­zadnje je v tem kon­teks­tu pomemb­no tudi vprašan­je pra­vič­ne­ga plači­la.

Na pod­la­gi pre­g­le­da stan­ja je bilo raz­vi­tih 26 temats­kih modu­l­ov. To so jas­no opr­e­del­je­ne teme in vprašan­ja, ki jih lah­ko obravna­va par­ti­ci­pa­tiv­ni pro­ces za raz­voj stra­te­gi­je na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re (npr. „mrežen­je in sodel­o­van­je“, „umet­nost, kul­tu­ra in turi­zem“, „umet­niške ino­va­ci­je“). Ti grad­ni­ki so v nadal­je­van­ju pov­ze­ti na pod­la­gi ključ­nih vprašanj, pove­za­nih z vsa­kim od njih:

  1. Mrežen­je in sodel­o­van­je: Kako lah­ko okre­pi­mo mrežen­je in sodel­o­van­je? Kaj je za to potreb­no?
  2. Sodel­o­van­je in izko­riščan­je siner­gij: Kako lah­ko na Koroškem/Kärnten okre­pi­mo sodel­o­van­je med raz­lič­ni­mi akterkami/akterji in izko­rišča­mo siner­gijs­ke učin­ke?
  3. Sodel­o­van­je v regi­ji Alpe-Jadran: Kako je mogoče okr­e­pi­ti mrežen­je in sodel­o­van­je na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re v regi­ji Alpe-Jadran ter tako bol­je izko­ris­ti­ti raz­no­li­kost in edinst­ven­ost regi­je?
  4. Nad­re­gio­nal­no in med­na­rod­no pove­zo­van­je: Kako je mogoče in tre­ba nadal­je raz­vi­ja­ti nad­re­gio­nal­no in med­na­rod­no pove­zo­van­je umet­nost­ne in kul­tur­ne kra­ji­ne Koroške/Kärnten?
  5. Dedišči­na v toku spre­memb — ohr­a­ni­ti in raz­vi­ja­ti: Kako je mogoče okr­e­pi­ti vse­bins­ko ukvar­jan­je s tra­di­ci­jo v nje­ni raz­no­li­kos­ti in nje­ni širo­ki narav­na­nos­ti za vse?
  6. Kul­tu­ra spom­in­jan­ja: Kako lah­ko okre­pi­mo kul­turo spom­in­jan­ja, da bi sproži­li odprt raz­go­vor in lju­dem ola­jša­li dostop do zgo­do­vi­ne deže­le?
  7. Kul­tur­na priz­orišča in pros­to­ri: Kako bol­je izko­ris­ti­ti obs­to­ječa priz­orišča in pro­s­to­re? Kakš­ne so poseb­ne potre­be po kul­tur­nih priz­oriščih, ki bi bili dostop­ni vsem ali po alter­na­tiv­nih loka­ci­jah in kakš­ne so mož­nos­ti za ures­niči­tev?
  8. Kul­tu­ra na podežel­ju: Kako je mogoče okr­e­pi­ti in raz­vi­ti umet­nost in kul­turo na podežel­ju?
  9. Dostopnost/mobilnost: Kako je mogoče izbol­jša­ti dostop­nost kul­tur­ne ponud­be? Kakš­ne mož­nos­ti za umet­nost in kul­turo ponu­ja želez­ni­ca čez Goli­co?
  10. Digi­ta­li­za­ci­ja: Kakš­no je raz­mer­je med digi­tal­nim in ana­lo­gnim doživljan­jem umet­nos­ti in kul­tu­re? Kako lah­ko umet­niš­ka in kul­tur­na kra­ji­na Koroške/Kärnten izko­ris­ti pril­ož­nos­ti, ki jih ponu­ja digi­ta­li­za­ci­ja?
  11. Struk­tur­i­ra­na pre­poz­nav­nost umet­nos­ti in kul­tu­re: Kako je mogoče zago­to­vi­ti skup­no uskla­je­van­je in struk­tur­i­ra­no pre­poz­nav­nost umet­niške in kul­tur­ne ponud­be Koroške/Kärnten? Kako je mogoče okr­e­pi­ti medo­bčins­ko sodel­o­van­je na področ­ju kul­tu­re?
  12. Umet­nost, kul­tu­ra in turi­zem: Kako struk­tur­no bol­je pove­za­ti turi­zem in umet­nost ter kul­turo, da bi ust­va­ri­li dod­a­no vred­nost za obe stra­ni?
  13. Edinst­ve­ne last­nos­ti — kre­pi­tev kom­pe­tenc, ohr­an­jan­je raz­no­li­kos­ti: Kje na Koroškem/Kärnten obsta­ja­jo mož­nos­ti za izko­riščan­je edinst­ve­nih last­nos­ti na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re in kako jih je mogoče izko­ris­ti­ti?
  14. Zave­dan­je o pomembnos­ti: Kako poveča­ti oza­veščen­ost jav­nos­ti o pomembnos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re?
  15. Pravičnost/pravično plači­lo: Kako lah­ko stra­te­gi­ja za umet­nost in kul­turo pozi­tiv­no podp­re tekoči pro­ces pravičnosti/pravičnega plači­la?
  16. Nače­lo ena­kos­ti spo­lov: Kako je mogoče dodat­no pod­pre­ti dose­gan­je ena­kos­ti spo­lov?
  17. Umet­niške ino­va­ci­je: Kako je mogoče okr­e­pi­ti ust­var­jan­je in raz­voj ino­va­tiv­nih umet­niških vse­bin?
  18. Pri­do­bi­van­je finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb: Kako je mogoče umetnice/umetnike in kul­tur­ne delavke/delavce moti­vi­ra­ti za pri­do­bi­tev finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb? In kako je mogoče kon­kret­no doseči moč­ne­jše pove­za­ve z zaseb­nim sek­tor­jem?
  19. Struk­tu­re in pos­top­ki finan­ci­ran­ja: Kakš­ne so real­ne mož­nos­ti za opti­mi­za­ci­jo struk­tur finan­ci­ran­ja in pos­top­kov finan­ci­ran­ja za umet­nost in kul­turo?
  20. Struk­tu­re kul­tur­ne­ga izobraže­van­ja: Kako okr­e­pi­ti struk­tu­re kul­tur­ne vzgo­je in bol­je izko­ris­ti­ti siner­gijs­ke poten­cia­le?
  21. Raz­no­li­kost: Kako je mogoče okr­e­pi­ti umet­nost in kul­turo tako struk­tur­no kot tudi gle­de ponud­be odražan­ja druž­be­ne raz­no­li­kos­ti?
  22. Dostop­nost: Kate­re ovi­re tre­nut­no obsta­ja­jo za lju­di, ki ima­jo ome­jen dostop do umet­nos­ti in kul­tu­re ali ga sploh nima­jo? Kako bi lah­ko izbol­jša­li dostop­nost umet­niških in kul­tur­nih pro­gra­mov?
  23. V pri­hod­nost usmer­je­no med­ge­nera­c­ijs­ko sodel­o­van­je: Kako je mogoče spod­bu­ja­ti med­ge­nera­c­ijs­ko izmen­ja­vo za umet­nost in kul­turo na Koroškem/Kärnten?
  24. Mla­di: Kako ust­va­ri­ti priv­lač­ne pro­gra­me na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re, zlas­ti za mla­de?
  25. Kre­pi­tev sod­ob­ne umet­nos­ti in kul­tur­ne pro­duk­ci­je: Kako lah­ko insti­tu­cio­nal­no okre­pi­mo sod­ob­no umet­nost in kul­tur­no pro­duk­ci­jo na Koroškem/Kärnten?
  26. Kre­pi­tev ljuds­ke kul­tu­re: Kako lah­ko okre­pi­mo ljuds­ko kul­turo kot inte­gra­tiv­ni del druž­be?

Iz temats­kih modu­l­ov je bilo obli­ko­va­nih šest ključ­nih tem, da bi jih bilo laž­je obravnava­ti v okvi­ru par­ti­ci­pa­tiv­ne­ga pro­ce­sa. Podrob­ne­jši dos­je­ji o ključ­nih temah so na vol­jo v raz­del­ku „Pre­ne­si“.

Mrežen­je in sodel­o­van­je: Cilj osrednje teme „Mrežen­je in sodel­o­van­je“ je razis­ka­ti mož­nos­ti in izzi­ve mrežen­ja in sodel­o­van­ja na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re na raz­lič­nih rav­neh, zlas­ti inter­di­sci­pli­nar­no in med­sek­tor­sko, nad­re­gio­nal­no in med­na­rod­no mreženje/sodelovanje ter mrežen­je in sodel­o­van­je v regi­ji Alpe-Jadran. Pos­eben pomen teme je v tem, da omo­goča mrežen­je in z njo pove­za­nost raz­lič­nih akter­jev za izmen­ja­vo znan­ja in izkušenj. Sodel­o­van­je, ki temel­ji na tem, skri­va pril­ož­nos­ti, zlas­ti na področ­ju izmen­ja­ve virov, lukri­ran­ja novih cil­j­nih sku­pin ter umet­niških in kul­tur­nih ino­va­cij.

Dedišči­na v toku spre­memb — ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti: Glav­na tema se ukvar­ja z raz­vo­jem per­spek­tiv za struk­tu­re umet­nos­ti in kul­tu­re, ki se ukvar­ja­jo z zgo­do­vins­ko dedišči­no. V zve­zi z običa­ji in ljuds­ko kul­turo je ena več­jih tem vprašan­je, kako prite­g­ni­ti nove talen­te in zago­to­vi­ti struk­tu­re ob demo­graf­s­kih spre­mem­bah. V zve­zi s spom­ins­ko kul­turo je eno od vprašanj, o kate­rih se bo raz­pravlja­lo, kako je mogoče pod­pre­ti pove­z­oval­no, več­je­zič­no spom­ins­ko kul­turo in kako okr­e­pi­ti uspeš­no komu­ni­ka­ci­jo. Poleg tega je tre­ba v okvi­ru te osrednje teme obravnava­ti tudi vprašan­ja grad­be­ne kul­tu­re kot pomemb­ne­ga dela zgo­do­vins­ke dedišči­ne.

Pros­to­ri za umet­nost in kul­turo — ana­lo­gni in digi­tal­ni: osrednja tema je pos­veče­na raz­lič­nim pro­s­to­rom, v kate­rih se odvi­ja pro­duk­ci­ja in recep­ci­ja umet­nos­ti in kul­tu­re. Pou­da­rek je na vprašan­jih o druž­be­nih pros­to­rih v ana­lo­gnem in digi­tal­nem svetu, ki jih lah­ko uporablja­ta umet­nost in kul­tu­ra. V ospred­ju so pros­tor­ske zah­te­ve umetnic/umetnikov in kulturnic/kulturnikov, pa tudi moč­ne­jša prisot­nost v jav­nem in digi­tal­nem pro­s­toru.

Kul­tur­no tržen­je in pre­poz­nav­nost: Osrednja tema se ukvar­ja predv­sem z vprašan­jem, kako lah­ko umet­niš­ka in kul­tur­na kra­ji­na deže­le posta­ne bolj pre­poz­nav­na in sijoča. Po eni stra­ni gre za to, kako bi lah­ko raz­no­li­kost kul­tur­nih in umet­niških dejav­nos­ti v deže­li predsta­vi­li v bolj struk­tur­i­ra­ni in laž­je raz­uml­jivi obli­ki kot dos­lej tako za prejemnice/prejemnike kot tudi za ustvarjalke/ustvarjalce v umet­nos­ti in kul­turi. Po dru­gi stra­ni pa gre za vprašan­je, kako je mogoče pre­poz­na­ti in komu­ni­ci­ra­ti edinst­ve­ne last­nos­ti in poseb­nos­ti. Pri obrav­na­vi pred­nost­ne teme je tre­ba preuči­ti tudi turis­tič­ne struk­tu­re in nji­ho­vo more­bit­no sodel­o­van­je z umet­nost­jo in kul­turo.

Mrežen­je in sodel­o­van­je: Osrednja tema se nanaša zlas­ti na pre­g­led tre­nut­nih praks finan­ci­ran­ja umet­nos­ti in kul­tu­re v smis­lu raz­vo­ja nadal­jn­jih mož­nos­ti, kre­pit­ve deže­le kot priv­lač­ne­ga mes­ta za umetnice/umetnike in kul­tur­ne delavke/delavce ter raz­voj ukre­pov za okr­e­pi­tev pri­do­bi­van­ja finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb za umetnice/umetnike in kul­tur­ne delavke/delavce. Poseb­na pozor­n­ost je namen­je­na nacio­nal­no in med­na­rod­no aktu­al­ne­mu vprašan­ju pra­vič­ne­ga plači­la in vprašan­ju, kakš­ne zah­te­ve post­avlja le-ta pri spod­bu­jan­ju umet­nos­ti in kul­tu­re.

Dostop do umet­nos­ti in kul­tu­re: Cilj pred­nost­ne teme je zago­to­vi­ti, da bos­ta umet­nost in kul­tu­ra bolj dostop­ni in priv­lač­ni za lju­di iz raz­lič­nih oko­lij. Prvi korak je opr­e­de­li­tev ovir za ude­lež­bo v kul­tur­ni pro­duk­ci­ji in recep­ci­ji ter raz­voj ukre­pov za odpra­vo teh ovir. Nato gre tudi za to, da se na način, pri­me­ren cil­j­ni sku­pi­ni, nago­vo­ri raz­lič­ne skup­nos­ti, ki so bile dos­lej v umet­nos­ti in kul­turi manj vid­ne. Na tem pred­nost­nem področ­ju bodo raz­vi­ti tudi kon­kret­ni cil­ji in ukre­pi za nadal­jn­ji raz­voj pris­to­pa k mla­dim prek umet­nos­ti, kul­tu­re in kul­tur­ne vzgo­je.

Dosjeji o ključnih temah

Mrežen­je in sodel­o­van­je se na raz­lič­nih rav­neh še lah­ko izbol­jša­ta in omo­goča­ta veli­ko pril­ož­nos­ti za umet­nost in kul­turo.

Ana­li­za zda­jšn­je­ga stan­ja kaže, da se mrežen­je in sodel­o­van­je na področ­jih umet­nos­ti in kul­tu­re na raz­lič­nih rav­neh na Koroškem še lah­ko izbol­jša­ta. Med pogo­vo­ri in začet­ni­mi delav­ni­ca­mi je bilo mrežen­je v posa­mez­nih pano­gah kul­tu­re opis­a­no kot dob­ro ali vsaj zado­vol­jivo. Poleg tega ima­jo raz­lič­ne ust­a­nove in pros­ta sce­na dob­ro raz­vi­te mreže in sode­lu­je­jo z drug­i­mi akter­ji. Hkra­ti pa sta bila mrežen­je in sodel­o­van­je na raz­lič­nih rav­neh opi­sa­na kot področ­je, ki ga je mogoče raz­vi­ja­ti. Tako je 19 od 33 oseb na last­no pobu­do naved­lo to temo ali nje­ne osrednje vidi­ke. Tudi na vseh začet­nih delav­ni­cah se je tema pojavlja­la z raz­lič­nih vidi­kov. Tre­nut­no pote­ka­jo raz­pra­ve na Spodnjem Koroškem, v okvi­ru kate­rih se kaže, da je tre­ba ukre­pa­ti za moč­ne­jše mrežen­je in sodel­o­van­je na področ­jih umet­nos­ti in kul­tu­re. Na eni stra­ni je par­ti­ci­pa­tiv­na ana­li­za zda­jšn­je­ga stan­ja pok­aza­la, da bi bilo tre­ba raz­vi­ja­ti mrežen­je in sodel­o­van­je na raz­lič­nih področ­jih umet­nos­ti in kul­tu­re ter v dru­gih druž­be­nih sek­tor­jih (npr. na področ­jih izobraže­van­ja, zna­nos­ti, gos­po­darst­va in turiz­ma). Na dru­gi stra­ni pa bi bilo tre­ba raz­vi­ja­ti nad­re­gio­nal­no in med­na­rod­no mrežen­je ter mrežen­je s pou­dar­kom na pro­s­toru Alpe-Jadran.

Pri mrežen­ju umet­ni­kov in kul­tur­nih delav­cev je veli­ko pril­ož­nos­ti, kaj­ti to omo­goča cil­j­no izmen­ja­vo izkušenj in idej. Če bi si umet­ni­ki in kul­tur­ni delav­ci raz­lič­nih panog in sto­penj pro­fe­sio­nal­nos­ti, ki so ali niso dejav­ni v ust­a­no­vah, izmen­je­va­li izkušn­je in če bi se med seboj pod­pi­ra­li, bi to pris­pe­va­lo k moč­ne­jše­mu položa­ju umet­nos­ti in kul­tu­re. Mrežen­je omo­goča pril­ož­nos­ti za nove per­spek­ti­ve in ust­var­jal­ne pobu­de rav­no s tem, da pre­se­ga regi­je (npr. mrežen­je z drug­i­mi zvez­ni­mi deže­la­mi, v pro­s­toru Alpe-Jadran in na med­na­rod­ni rav­ni).

Mrežen­je je tudi pred­po­goj za sodel­o­van­je umet­ni­kov in kul­tur­nih delav­cev, ker omo­goča spozna­van­je, izmen­ja­vo in obli­ko­van­je zau­pan­ja, na kate­rih se lah­ko gra­di sodel­o­van­je. Takš­no sodel­o­van­je na eni stra­ni omo­goča skup­no raz­vi­jan­je in sle­den­je novim, ino­va­tiv­nim ide­jam ter kre­pi umet­nost­no in kul­tur­no ino­va­c­ijs­ko moč drža­ve. Na dru­gi stra­ni pa se tako lah­ko izko­rišča­jo siner­gi­je (npr. gle­de na infra­struk­tur­ne vire) in pris­pe­va­jo k temu, da se raz­no­li­kost umet­niških in kul­tur­nih dejav­nos­ti uskla­ju­je z zda­jšn­ji­mi proračunski­mi okvir­ni­mi pogo­ji. Pogoj za poveča­no struk­tur­no mrežen­je in sodel­o­van­je ude­leže­nih akter­jev in akterk je, da so ti pri­pravlje­ni vlag­a­ti čas in sredstva (npr. pot­ne stroške), da si izmen­ja­jo izkušn­je. Cil­ji in doda­ne vred­nos­ti mrežen­ja in izmen­ja­ve mora­jo biti jas­no opr­e­del­je­ni. Pri­pravljen­ost za mrežen­je je več­ja, če je na vol­jo struk­tur­ni okvir, na pri­mer v obli­ki red­nih kul­tur­ni kon­fe­renc ali temats­kih for­ma­tov za izmen­ja­vo izkušenj.

Rezul­tat ana­li­ze zda­jšn­je­ga stan­ja je, da mora prio­ri­tet­na tema posta­ti pred­met par­ti­ci­pa­tiv­ne obde­la­ve in pri­pra­ve. V okvi­ru te obde­la­ve je tre­ba natanč­ne­je opr­e­de­li­ti poten­cia­le in izzi­ve mrežen­ja in sodel­o­van­ja na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re, med drug­im za čez­panož­no in medž­anrs­ko, nad­re­gio­nal­no in med­na­rod­no mrežen­je in sodel­o­van­je ter mrežen­je in sodel­o­van­je v pro­s­toru Alpe-Jadran. Na pod­la­gi tega je tre­ba z raz­lič­ni­mi sku­pina­mi delež­ni­kov raz­vi­ti skup­ne cil­je in ukre­pe, s kate­ri­mi bomo lah­ko izbol­jša­li mrežen­je in sodel­o­van­je na navede­nih rav­neh.

Ukvar­jan­je z umet­niš­ko in kul­tur­no dedišči­no pris­pe­va k raz­no­li­kos­ti, vital­nos­ti in dostop­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re, nje­ne struk­tu­re pa je tre­ba varo­va­ti.

Pre­g­led stan­ja je jas­no pok­azal, da so tra­di­ci­ja, običa­ji in ljud­s­ka kul­tu­ra na Koroškem/Koroška zelo pomembni. Več kot 100.000 Korošic/Korošcev je dejav­nih v pri­bliž­no 2.000 društ­vih za ljuds­ko kul­turo ter goji tra­di­ci­jo in običa­je. Pomen običa­jev in ljuds­ke kul­tu­re je bil več­krat obravna­van v inter­v­ju­jih in na uvod­nih delav­ni­cah, nazadnje pa je bilo ljud­ski kul­turi temats­ko pos­veče­no tudi osrednje leto 2023.

Običa­ji in ljud­s­ka kul­tu­ra so značil­ni za umet­niš­ko in kul­tur­no življen­je po vsej deže­li, zlas­ti na podežel­ju. Društ­ve­ne struk­tu­re omo­goča­jo laž­ji dostop, tako da se lah­ko vsak­do, ki ga to zani­ma, prid­ruži in jih poma­ga obli­ko­va­ti. Za mno­ge lju­di je sodel­o­van­je v društ­vu prvi stik z umet­nost­jo in kul­turo ter lah­ko vpli­va na nji­ho­vo kul­tur­no življen­je v pri­hod­nos­ti. Poleg tega je to tudi pove­za­va, ki vpli­va na obli­ko­van­je iden­ti­te­te, ki ne učin­ku­je le na lokal­nem podežels­kem območ­ju, tem­več ust­var­ja tudi pove­za­ve z drug­i­mi območ­ji Koroške/Kärnten, Avstri­je in na med­na­rod­ni rav­ni, na pri­mer pre­ko ples­nih fes­ti­valov. In kon­č­no, tra­di­cio­nal­na in pro­s­to­vol­j­na društ­va zago­tavlja­jo okvir za izmen­ja­vo in sodel­o­van­je med raz­lič­ni­mi genera­ci­ja­mi in na ta način pris­pe­va­jo tudi k social­ni kohe­zi­ji spre­min­ja­joče se druž­be.

Osrednji izziv za pre­tež­no pro­s­to­vol­j­ne struk­tu­re orga­ni­za­cij za ljuds­ko kul­turo je poman­j­kan­je mla­dih, zlas­ti na odgo­vor­nih položa­jih v društ­vih. Zara­di demo­graf­s­kih spre­memb in staran­ja druž­be pri­man­j­ku­je mla­dih, ki bi prev­ze­li odgo­vor­ne funk­ci­je v društ­vih — ta pro­blem se še zaos­tru­je zara­di izsel­je­van­ja mla­dih s Koroške/Kärnten. Zara­di poman­j­kan­ja mla­dih so obs­to­ječe struk­tu­re na preiz­kušn­ji in ni ved­no mogoče zago­to­vi­ti nadal­j­ne­ga dela pro­s­to­vol­j­nih struk­tur.

Gle­de na to je eden od rezult­a­tov pre­g­le­da stan­ja, da je tre­ba pred­nost­no temo „dedišči­na v toku spre­memb — ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti“ nadal­je raz­vi­ja­ti v toku par­ti­ci­pa­tiv­ne­ga pro­ce­sa. Varo­van­je danih struk­tur in nji­hov nadal­jn­ji tra­j­nost­ni raz­voj sta osrednje­ga pome­na za ohr­a­ni­tev te dra­go­ce­ne ljuds­ke kul­tu­re, ki se tako dejav­no in množič­no izva­ja in je bist­ve­ni del samo­po­do­be deže­le Koroške/Kärnten. Eden od pou­dar­kov težišča bi moral biti namen­jen pro­s­to­vol­j­nim struk­turam ljuds­ke kul­tu­re. Te bi bilo tre­ba v pri­hodnje okr­e­pi­ti, med drug­im z raz­vo­jem reši­tev za pri­do­bi­van­je mla­dih. Dru­ga per­spek­ti­va je več­ja vizua­li­za­ci­ja pro­s­to­vol­j­ne­ga dela in njego­ve­ga pome­na za druž­bo.

Mož­ni vidi­ki, ki jih je mogoče obravnava­ti v okvi­ru te osrednje teme, se nanaša­jo na raz­voj per­spek­tiv, zlas­ti za področ­ji gojen­ja ljud­s­kih običa­jev in tra­di­ci­je. Najprej bi bilo tre­ba opr­e­de­li­ti izzi­ve, s kate­ri­mi se mora­jo danes in v pri­hod­nos­ti spo­pada­ti stal­ne in pro­s­to­vol­j­ne struk­tu­re teh kul­tur­nih področij. S tem je pove­za­no vprašan­je, kako bi lah­ko pro­s­to­vol­j­no delo na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re pos­ta­lo pre­poz­nav­no z vidi­ka njego­ve­ga pome­na za druž­bo in kako bi lah­ko okre­pi­li njego­vo priv­lač­nost, zlas­ti za mla­de. Cilj bi moral biti dol­go­roč­no zava­ro­van­je struk­tur ljuds­ke kul­tu­re in kre­pi­tev nji­ho­ve­ga položa­ja tudi v pri­hod­nos­ti.

Koroška/Kärnten ima kom­pl­ek­s­no in raz­gi­ba­no zgo­do­vi­no, ki še danes vpli­va na druž­bo, umet­nost in kul­turo. Spom­ins­ka kul­tu­ra v deže­li ohr­an­ja in pos­re­du­je raz­lič­ne spo­mi­ne in izkušn­je raz­lič­nih sku­pin, vključ­no s slovens­ko ljuds­ko sku­pi­no, odpor­niški­mi bor­ci in žrt­va­mi nacio­nal­so­cia­liz­ma. To je med drug­im vid­no na spom­in­s­kih kra­jih in kome­mo­ra­ci­jah. Pro­jekt DERLA(1) Uni­ver­ze v Grad­cu na pri­mer izka­zu­je veli­ko gos­to­to in temats­ko širi­no spom­in­s­kih kra­jev na Koroškem/Kärnten. Opa­zi­ti jo je mogoče tudi pri prire­dit­vah in pobu­dah, ki se ukvar­ja­jo s pre­te­klost­jo in nje­nim izroči­lom, na pri­mer v pri­ha­ja­jočem temats­kem letu 2025, ki bo pos­veče­no kul­turi spom­in­jan­ja.

Odloči­tev, da se osre­do­toči­mo na kul­turo spom­in­jan­ja, prizna­va njen pomen, ki ga poleg ohr­an­jan­ja in pos­re­do­van­ja zgo­do­vi­ne lah­ko ute­mel­ji­mo z nje­nim izobraže­val­nim učin­kom ter spod­bu­jan­jem strp­nos­ti in meds­ebo­j­ne­ga razu­me­van­ja. To ima veli­ko dod­a­no vred­nost za Koroško/Kärnten, ki je zara­di svo­je lege v regi­ji Alpe-Jadran in dvo­je­zič­nos­ti še pose­bej vpe­ta v kul­tur­no raz­no­li­kost in raz­gi­ba­nost zgodovin(e). V raz­me­rah vse več­je indi­vi­dua­li­za­ci­je pri­do­bi­va na pome­nu tudi spo­min na skup­no zgo­do­vi­no, ki kre­pi skli­ce­van­je na druž­bo in ute­mel­jen, kri­tičen raz­mis­lek o njej. Hkra­ti se zara­di vse več­je kul­tur­ne raz­no­li­kos­ti druž­be in indi­vi­dua­li­za­ci­je pora­ja­jo vprašan­ja, kako nago­vo­ri­ti raz­lič­ne cil­j­ne sku­pi­ne in kako pos­re­do­va­ti kom­pl­ek­s­ne vse­bi­ne na način, ki je pri­me­ren cil­j­ni sku­pi­ni.

Gle­de na to je eden od rezult­a­tov pre­g­le­da stan­ja, da bi bilo tre­ba v okvi­ru osrednje teme „dedišči­na v toku spre­memb — ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti“ obravnava­ti tudi vprašan­ja, pove­z­a­na s spom­ins­ko kul­turo. Kako je mogoče okr­e­pi­ti spom­ins­ko kul­turo (zlas­ti tudi pri dvo­je­zič­nih kra­jih in ponud­bah)? Kako se lah­ko struk­tu­re kul­tu­re spom­in­jan­ja uspeš­no odzo­ve­jo na spre­min­ja­joče se zah­te­ve po komu­ni­ci­ran­ju? In kako lah­ko druž­be­ni pomen kul­tu­re spom­in­jan­ja posta­ne bolj pre­poz­na­ven? Ta in dru­ga vprašan­ja bi mora­la biti del nadal­jn­je­ga dis­kurza v pro­ce­su pri­pra­ve stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo.

Stavb­na kul­tu­ra je še en pomem­ben del umet­nost­ne in kul­tur­ne dedišči­ne na Koroškem/Kärnten. V deže­li je pri­bliž­no 3.000 spo­me­niš­ko zašči­tenih stavb, med kate­ri­mi so sakral­ne in pos­vet­ne stav­be, repre­zen­ta­tiv­ne stav­be in stav­be za vsak­dan­jo rabo. So kul­tur­na dedišči­na in izraz iden­ti­te­te, lepša­jo kra­ji­no in poveču­je­jo priv­lač­nost kra­ja ter kako­vost življen­ja. Hkra­ti arhi­tek­tur­na dedišči­na pogos­to služi kot kraj izobraže­van­ja in spom­in­jan­ja, ki ohr­an­ja zgo­do­vi­no živo. Nji­hov pomen za druž­bo nen­a­zadnje doka­zu­je tudi dejst­vo, da so zgo­do­vin­ski in kul­tur­ni spo­me­ni­ki, stav­be in spom­ins­ka obe­lež­ja med naj­po­go­s­te­je zazn­ani­mi kul­tur­ni­mi ponudba­mi.

Čeprav je za ohr­an­jan­je spo­me­niš­ko zašči­tenih stavb sprva odgo­vo­ren Zvez­ni spo­me­niški urad, je to tudi stvar lokal­ne­ga pre­bi­valst­va in deže­le Koroške/Kärnten. Gle­de na to je pri­po­ročl­jivo, da se tudi grad­be­na kul­tu­ra posta­ne del osrednje teme.

 

(1) Opom­ni­mo naj, da ni edi­ni cilj grad­be­ne kul­tu­re ohr­an­jan­je spo­me­niš­ko zava­ro­va­ne spom­ins­ke kul­tu­re. Samo na tem mes­tu je izpost­avljen ta aspekt, saj se tukaj ta tema obravna­va v kon­teks­tu „dedišči­ne v toku spre­memb – ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti“.

Cilj je okr­e­pi­ti umet­niš­ko in kul­tur­no rabo in prisot­nost pro­s­to­rov, da bi lah­ko umet­nost in kul­tu­ra krep­ke­je vpli­va­li na druž­bo.

Doživljan­je, ust­var­jan­je in vpliv umet­nos­ti in kul­tu­re se odvi­ja v pros­to­rih. V ožjem smis­lu to pome­ni dejan­ski (not­ran­ji) pros­tor, v širšem smis­lu pa tudi jav­ni (mestni ali podežel­ski) pros­tor ter digi­tal­ni pros­tor. Raz­po­ložl­jivost in dostop­nost pro­s­to­rov, v kate­rih se odvi­ja­ta umet­nost in kul­tu­ra, sta zato bist­ve­na pogo­ja, da lah­ko ljud­je sode­lu­je­jo znot­raj umet­nos­ti in kul­tu­re ter ju obli­ku­je­jo. Prisot­nost v jav­nem in digi­tal­nem pro­s­toru pome­ni tudi vid­nost umet­nos­ti in kul­tu­re ter spod­bu­ja zave­dan­je o nju­nem druž­be­nem pome­nu.

Najprej je tre­ba pou­da­ri­ti, da je vprašan­je grad­be­ne kul­tu­re na Koroškem/Kärnten nače­lo­ma pred­nost­na naloga in da se jo z vso zav­ze­tost­jo spreml­ja. Koroška/Kärnten je bila prva zvez­na deže­la, ki je spre­je­la smer­nice za grad­be­no kul­turo in v okvi­ru dežel­ne upra­ve ust­a­novila tudi spe­cia­li­zi­ran urad za komu­nal­no gradn­jo in grad­be­no kul­turo, ki se pose­bej ukvar­ja s spod­bu­jan­jem in raz­vo­jem grad­be­ne kul­tu­re. Deže­la izva­ja tudi dejav­nos­ti za kre­pi­tev kra­jev­nih in mestnih sre­dišč, za pod­po­ro gos­po­dar­ne rabe zeml­jišč in spod­bu­jan­je stavb­ne kul­tu­re.

Kar zade­va pro­s­to­re za umet­nost in kul­turo, se je pri pre­g­le­du stan­ja kot izziv pok­aza­lo, da tre­nut­no še ved­no obsta­ja nez­ado­vol­jst­vo tis­tih, ki delu­je­jo na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re na Koroškem/Kärnten. Tema so raz­po­ložl­jivi in cen­ov­no ugod­ni pro­duk­c­ij­ski pros­to­ri (npr. vad­nice, atel­je­ji) kot tudi na pros­to­ri za predsta­ve. Pod­ob­no so se v okvi­ru popi­sa raz­lič­nih sku­pin v inter­v­ju­jih in uvod­nih srečan­jih izk­aza­le neiz­poln­je­ne potre­be po lah­ko dostop­nih pros­to­rih za srečan­ja ali po tret­jih mes­tih. Zato je morda potreb­no bol­jše uskla­je­van­je, da bi obs­to­ječo ponud­bo pro­s­to­rov (npr. pros­ta mes­ta) bol­je združi­ti s pov­praše­van­jem po le-teh (po potre­bi tudi pove­za­nih).

Razis­ka­va je pok­aza­la tudi, da je umet­niš­ka in kul­tur­na ponud­ba v osrednjem območ­ju na sploš­no lah­ko dostop­na lokal­ne­mu pre­bi­valst­vu (tj. v mes­tih in oko­liških regi­jah), med­tem ko je spre­jem takš­ne ponud­be na podežel­ju in v poz­ne­jših urah dne­va z vidi­ka mobil­nos­ti tež­ji — tu je običa­j­no potre­ben avto­mo­bil. Ta zaht­e­va po mobil­nos­ti za ude­lež­bo v umet­nos­ti in kul­turi posta­ja še pose­bej zah­tev­na ob upoš­tevan­ju demo­graf­s­kih spre­memb, saj se mobil­nost posameznic/posameznikov s sta­ros­t­jo zman­jšu­je. V zve­zi s tem se post­avlja vprašan­je, kako bi lah­ko izbol­jša­li dostop­nost umet­niške in kul­tur­ne ponud­be.

Digi­tal­ni pros­tor posta­ja vse pomemb­ne­jši tudi za umet­nost in kul­turo. Nače­lo­ma ponu­ja digi­ta­li­za­ci­ja raz­lič­ne mož­nos­ti, kot so nago­vor­jan­je novih kul­tur­nih reci­pi­en­tov, povečan­je učin­ko­vi­tos­ti uprav­nih pos­top­kov v smis­lu umet­niških ino­va­cij ali tudi za umet­niš­ko in kul­tur­no ponud­bo na podežel­ju. Ven­dar izkušn­je kaže­jo, da se v tem kon­teks­tu pogos­to pojavlja­jo vprašan­ja v zve­zi s potreb­no infra­struk­turo in stro­kov­nim znan­jem zain­te­re­si­ra­nih strank. To zaht­e­va tudi raz­pra­vo o raz­mer­ju med ana­lo­g­no in digi­tal­no izkušn­jo ter ust­var­jan­jem umet­nos­ti in kul­tu­re, pa tudi s tem pove­z­a­na vprašan­ja o umet­niški inte­grit­eti in avten­tič­nos­ti ter avtor­skih pra­vicah. Tema digi­ta­li­za­ci­je je bila v razis­ka­vi le zmer­no prisot­na. V inter­v­ju­jih je bila omen­je­na le mimogre­de, kar vel­ja tudi za uvod­ne delav­nice. Tudi v pre­g­le­da­nih doku­men­tih tema digi­ta­li­za­ci­je ali digi­tal­nos­ti s poseb­nim pou­dar­kom na umet­nos­ti in kul­turi ni moč­no prisot­na.

Kljub temu je ana­li­za tren­dov pok­aza­la, da je ta tema pomemb­na že danes in da bo še bolj pomemb­na v pri­hod­nos­ti. Ljud­je se nam­reč ved­no bolj giblje­jo v digi­tal­nem pro­s­toru, kar doka­zu­je­jo sta­tis­tič­ni podat­ki o uporabi pamet­nih tele­fo­nov v Avstri­ji (izbor): pri­bliž­no 90 % pre­bi­valst­va, sta­re­jše­ga od 15 let, ima pamet­ni tele­fon, šte­vilo mobil­nih podat­kov pa se je poveča­lo s 319 mili­jo­nov GB leta 2015 na 4,1 mili­jar­de GB leta 2022. Zato bi bilo tre­ba zgo­raj navede­na vprašan­ja o digi­tal­nos­ti in digi­ta­li­za­ci­ji obravnava­ti v okvi­ru pos­top­ka pri­pra­ve stra­te­gi­je na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re.

Na pod­la­gi predstavlje­nih ugo­to­vi­tev je eden od rezult­a­tov pre­g­le­da stan­ja ta, da je tre­ba osredn­jo temo „pros­to­ri za umet­nost in kul­turo“ še naprej v sodel­o­van­ju raz­vi­ja­ti. Pos­veča­ti se mora raz­lič­nim pro­s­to­rom, v kate­rih se odvi­ja pro­duk­ci­ja in recep­ci­ja umet­nos­ti in kul­tu­re. Na eni stra­ni bi se bilo tre­ba osre­do­toči­ti na vprašan­je, kje so tre­nut­no neiz­poln­je­ne pros­tor­ske potre­be tis­tih, ki se ukvar­ja­jo z umet­nost­jo in kul­turo, in kako jih je mogoče uspeš­no reše­va­ti v obs­to­ječih okvir­nih pogo­jih. Po dru­gi stra­ni pa bi bilo tre­ba raz­pravlja­ti tudi o tem, kako lah­ko umet­nost in kul­tu­ra posta­ne­ta bolj prisot­ni v raz­lič­nih druž­be­nih pros­to­rih (npr. na tret­jih mestih(1), v digi­tal­nem pro­s­toru, pri umet­nos­ti, vpe­ti v arhi­tek­turo) in tako pris­pe­vata k živah­ni in raz­no­li­ki druž­bi.

 

(1) Pri tret­jem pro­s­toru gre za izvor­no socio­loški kon­cept (pol)odprtega pro­s­to­ra, ki obsta­ja izven pro­s­to­ra doma in dela. Tret­ji pros­to­ri služi­jo m. d. sreče­van­ju, gra­jen­ju odno­sov, skup­ne­mu doživljan­ju in izmen­ja­vi idej kot tudi kre­pljen­ju občut­ka skup­nos­ti.

V deže­li je veli­ka raz­no­li­kost umet­nost­nih in kul­tur­nih dejav­nos­ti, ven­dar sta pre­poz­nav­nost in priv­lač­nost pre­ma­jh­ni.

Rezul­tat ana­li­ze zda­jšn­je­ga stan­ja je, da je tre­ba izbol­jša­ti pre­poz­nav­nost in priv­lač­nost umet­nos­ti in kul­tu­re ter nju­nih ponudb. Rezul­ta­ti ana­li­ze se lah­ko ocen­i­jo kot opo­zori­lo, da pre­bi­val­ci in turis­ti/-ke deže­le Koroške pri­mar­no ne zazna­va­jo kot deže­le umet­nos­ti in kul­tu­re. Ta zazna­va je v nas­prot­ju z umet­nost­no in s kul­tur­no raz­no­li­kost­jo ter z nju­nim poten­cia­lom. Zato si je tre­ba zasta­vi­ti vprašan­je, kako lah­ko izbol­jša­mo predstavljan­je tega poten­cia­la.

Rele­vant­ni sta pre­poz­nav­nost in priv­lač­nost kot pred­me­ta par­ti­ci­pa­tiv­ne obde­la­ve, ker so tukaj pril­ož­nos­ti za moč­ne­jše druž­be­no zasid­ran­je umet­nos­ti in kul­tu­re ter povečan­je obis­ka­nos­ti in turis­tič­ne priv­lač­nos­ti deže­le.

Ana­li­za je pok­aza­la tudi pri­man­jkljaj struk­tur­i­ra­ne­ga in raz­uml­jive­ga pre­g­le­da raz­no­li­kos­ti umet­nost­nih in kul­tur­nih ponudb, raz­po­ložl­jivih Koroši­cam in Korošcem ter turis­tom in turist­kam. Zato je reci­pi­en­tom/-kam pre­pozna­van­je rele­vant­nih ponudb izziv.

Ker je že zgolj zazna­va­na nepre­g­led­nost ovi­ra za ude­lež­bo in lah­ko oteži izbi­ro pri­mer­ne in priv­lač­ne ponud­be, je poten­cial­nim recipientom/recipientkam vča­sih tež­ko pre­poz­na­ti rele­vant­ne ponud­be in se nan­je odzva­ti. Izbol­jšan in struk­tur­i­ran pre­g­led bi omo­gočal povečan­je ude­lež­be lju­di v umet­nost­nih in kul­tur­nih ponud­bah in bi pri pre­bi­val­cih spod­bu­jal zave­dan­je, da živi­jo v deže­li umet­nos­ti in kul­tu­re.

Tre­ba je okr­e­pi­ti tudi priv­lač­nost, saj poten­cia­li in edinst­ve­ne last­nos­ti umet­nost­ne in kul­tur­ne kra­ji­ne za tujce še niso dovolj zaz­nav­ni. Vprašan­je priv­lač­nos­ti je rele­vant­no predv­sem zara­di tega, ker obsta­ja mož­nost za pozi­cio­ni­ran­je Koroške kot deže­le umet­nos­ti in kul­tu­re ter rea­li­za­ci­jo do zdaj neiz­ko­rišče­nih turis­tič­nih poten­cia­lov. Živahna in raz­no­li­ka umet­nost in kul­tur­no življen­je ust­var­ja­ta turis­tič­no priv­lač­nost.

Priv­lač­nost nasta­ne z vrhunski­mi in vse­bins­ko poseb­nimi dejav­nost­mi na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re, ki se uspeš­no trži­jo. Pos­le­dič­no gre za poten­cia­le in edinst­ve­ne last­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re. V zve­zi s tem je tre­ba raz­pravlja­ti, kako in z upoš­tevan­jem kakš­nih meril jih je tre­ba ugo­tavlja­ti. Post­avlja se tudi vprašan­je, po kate­ri poti se lah­ko orga­ni­zi­ra, načr­tu­je in izve­de stra­teški zun­an­ji pri­kaz edinst­ve­nih last­nos­ti. Turis­tič­ne struk­tu­re lah­ko prevz­ame­jo pomemb­no vlo­go, ker že raz­po­lag­ajo z ust­rez­no komu­ni­ka­tiv­no infra­struk­turo. Hkra­ti je ana­li­za pok­aza­la, da je sodel­o­van­je med umet­nost­jo in kul­turo ter turis­tič­ni­mi struk­tura­mi deže­le poman­jkljivo. Tre­nut­no pote­ka toč­kov­no, ni stra­teš­ko in sis­te­mats­ko načr­to­va­no. Post­avlja se tudi vprašan­je, kako se lah­ko pre­p­le­ta­jo struk­tu­re umet­nos­ti in kul­tu­re na eni stra­ni ter turiz­ma na dru­gi.

Ugo­tavljan­je umet­nost­nih in kul­tur­nih edinst­ve­nih last­nos­ti ter cil­j­no predstavljan­je umet­nost­nih in kul­tur­nih aktiv­nos­ti ter ponudb o turis­tič­nih struk­tu­rah bi ime­lo pozi­tiv­ne učin­ke. Na ta način bi se lah­ko poveča­la priv­lač­nost deže­le Koroške kot turis­tič­ne desti­naci­je, hkra­ti pa bi se lah­ko ust­va­ri­lo dodat­no pov­praše­van­je turis­tov in turistk po umet­nost­nih in kul­tur­nih ponud­bah.

Rezul­tat ana­li­ze je ugo­to­vi­tev, da mora biti pred­nost­na tema »Tržen­je kul­tu­re in pre­poz­nav­nost« pred­met par­ti­ci­pa­tiv­ne obde­la­ve. Raz­no­li­kost kul­tur­nih in umet­nost­nih dejav­nos­ti deže­le je tre­ba za recipiente/recipientke in producente/producentke predsta­vi­ti na bolj struk­tur­i­ran in raz­uml­jive­jši način kot do zdaj. Tre­ba je raz­pravlja­ti o tem, kako se lah­ko pre­pozna­va­jo edinst­ve­ne last­nos­ti in poten­cial­ni vzg­le­di ter kako se jih lah­ko predstavlja v sodel­o­van­ju s turis­tič­ni­mi struk­tura­mi.

Sub­ven­cio­ni­ran­je umet­nos­ti in kul­tu­re zago­tavlja raz­no­li­kost in omo­goča ino­va­ci­je. Nadal­jn­ji raz­voj sub­ven­cio­ni­ran­ja je bist­ven za tra­j­nost­no zago­to­vi­tev in kre­pi­tev umet­nos­ti in kul­tu­re.

Sub­ven­cio­ni­ran­je umet­nos­ti in kul­tu­re omo­goča okvir­ne pogo­je za umet­niš­ko in kul­tur­no ust­var­jan­je. S tega vidi­ka je bist­ve­ni vpliv­ni dejav­nik za priv­lač­nost deže­le kot loka­ci­je za umet­ni­ke/-ice in kul­tur­ne delav­ce/-ke. Hkra­ti sub­ven­cio­ni­ran­je umet­nos­ti in kul­tu­re omo­goča pril­ož­nos­ti, saj zago­tavlja raz­no­li­kost umet­nos­ti in kul­tu­re ter tudi okvir za umet­niške in kul­tur­ne ino­va­ci­je.

Sku­pi­ne delež­ni­kov so na raz­go­vo­r­ih in začet­nih delav­ni­cah opi­sa­le struk­tu­re in pro­ce­se sub­ven­cio­ni­ran­ja za finanč­ni položaj umet­ni­kov in umet­nic ter kul­tur­nih delav­ce­v/-k kot izziv, in sicer tako gle­de viši­ne kot tudi pro­ce­sa za zago­tavljan­je sreds­tev. Gle­de viši­ne sub­ven­cij si umet­ni­ki/-ice in kul­tur­ni/-e delav­ci/-vke ter med nji­mi predv­sem predstav­ni­ki/-ice zunaj ust­a­nov želi­jo viš­je in dol­go­roč­ne­jše sub­ven­cio­ni­ran­je, ki bi pri­mer­no upoš­te­va­lo tve­gan­ja za umet­ni­ke/-ice in kul­tur­ne delav­ce/-vke.

Vprašan­ja pra­vič­nih hono­rar­jev za umet­niš­ko in kul­tur­no ust­var­jan­je niso aktu­al­na zgolj v deže­li Koroški, tem­več po vsej Evro­pi. O tovrst­nih vprašan­jih se v Avstri­ji raz­pravlja pod poj­mom »Fair Pay«, delo­ma pa se tudi že uva­ja­jo rešit­ve. Cilj pra­vič­no plača­ne­ga dela je, da se uve­de pra­vič­ne­jše in pri­mer­ne­jše plači­lo za delo na področ­ju umet­nos­ti, kul­tu­re in v pro­s­tih medi­jih. Delo­ma pre­kar­ni social­ni in eko­nom­ski položaj pro­s­tih umet­ni­ko­v/-ic in kul­tur­nih delav­ce­v/-vk je tre­ba izbol­jša­ti, umet­ni­ki/-ice in kul­tur­ni/-e delav­ci/-vke pa mora­jo bol­je žive­ti od svo­je­ga dela. Deže­la Koroš­ka v aktu­al­nih smer­ni­cah za sub­ven­cio­ni­ran­je kul­tu­re pod­pi­ra pra­vič­ne hono­rar­je na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re v skla­du z opravlje­n­imi delom v okvi­ru proračunskih mož­nos­ti. Pre­g­led aktu­al­ne­ga stan­ja raz­pra­ve in še odprtih vprašanj gle­de imple­ment­a­ci­je »Fair Pay« na Koroškem je v poroči­lu IG KiKK »Fair Pay Kärn­ten Koroš­ka« (2023). V njem so tudi pri­po­roči­la, kako naj se še v pri­hodnje raz­vi­ja pro­ces »Fair Pay«.

Hkra­ti je tre­ba pove­z­a­na vprašan­ja viši­ne sub­ven­cij obravnava­ti v širšem kon­teks­tu nape­te­ga proračunske­ga položa­ja oblas­ti, ki odloča­jo o sub­ven­ci­jah. Kri­ze pre­te­klih let, med drug­im tudi pan­de­mi­ja covi­da-19 ter viso­ka infla­ci­ja in povišan­je tarif, so zelo obre­meni­le jav­ne proraču­ne, kar se je odraža­lo tudi v proračunskih sredstvih za kul­turo.

Kljub neneh­no rastočim potrebam po sub­ven­cio­ni­ran­ju umet­nos­ti in kul­tu­re na eni in proračunskih izzi­vov oblas­ti, ki odloča­jo o sub­ven­ci­jah, na dru­gi stra­ni se prvič poveču­je rele­vant­nost pri­do­bi­van­ja sreds­tev za umet­ni­ke/-ice in kul­tur­ne delav­ce/-ke iz dru­gih virov, ki ima poten­cial povišan­ja obse­ga sreds­tev za umet­nost in kul­turo v deže­li. Mož­ni viri za sredstva tret­jih strank so tako jav­ne sub­ven­ci­je zunaj deže­le Koroške kot tudi zaseb­no spon­z­orst­vo in zbi­ran­je sreds­tev v okvi­ru skla­dov ali gos­po­dar­s­kih družb. Kot dokaz za še nepo­pol­no izko­rišče­ne poten­cia­le naj je zne­sek sub­ven­cij na pre­bi­val­ca zvez­ne drža­ve na zvez­no deže­lo: Koroš­ka je z Zgorn­jo Avstri­jo in s Šta­jer­s­ko na zadnjem mes­tu. Za učin­ko­vi­te­jše koriščen­je virov za sredstva tret­jih strank je potreb­na pobu­da umet­ni­ko­v/-ic in kul­tur­nih delav­ce­v/-vk na eni stra­ni, na dru­gi pa obveščan­je pod­pi­ra pri­do­bi­van­je sreds­tev tret­jih strank, na pri­mer gle­de vprašan­ja, kate­ri poten­cial­ni viri obsta­ja­jo in kako naj bi bil obli­ko­van uspešen post­o­pek za pri­do­bi­tev sreds­tev tret­jih strank. Mož­ne per­spek­ti­ve preno­sa znan­ja so v moč­ne­jšem pove­zo­van­ju ter sodel­o­van­ju umet­ni­ko­v/-ic in kul­tur­nih delav­ce­v/-vk (gl. prio­ri­tet­no temo »Mrežen­je in sodel­o­van­je«).

Dru­gič rez­ul­t­ira iz viš­je potre­be po finan­ci­ran­ju ob hkrat­nih proračunskih izzi­vih pri deže­li poveča­na rele­van­ca sub­ven­cio­ni­ran­ja kul­tu­re, ki daje pred­nost in foku­si­ra ter pri izboru pro­jek­tov usme­ri po kri­te­ri­jih kako­vos­tih in kul­tur­no­po­li­tič­nih cil­jev. S tem so pove­z­a­na vprašan­ja po nadal­jn­jem raz­vo­ju pro­ce­sov sub­ven­cio­ni­ran­ja. Pri tem je tre­ba raz­pravlja­ti in pre­ve­ri­ti, kate­re so rea­lis­tič­ne mož­nos­ti za opti­mi­za­ci­jo, s kate­ri­mi bi na eni stra­ni poveča­li pre­g­led­nost in sledl­jivost pro­ce­sov in odloči­tev sub­ven­cio­ni­ran­ja ter da bi na dru­gi stra­ni zman­jša­li biro­k­rats­ko kom­pl­ek­s­nost za vlag­a­tel­je/-ice tam, kjer je to mogoče in smi­sel­no. Nazadnje je na rele­van­co nadal­jn­je­ga raz­vo­ja pos­top­kov sub­ven­cio­ni­ran­ja opo­zori­lo tudi koroš­ko računsko sodišče s tem, da je pred­lag­alo izbol­jšan­je zago­to­vi­tev infor­macij o sub­ven­ci­jah, poe­no­ten­je pos­top­kov za vlag­a­tel­je/-ice in obrav­na­vo vlog ter raz­voj stan­dar­di­zi­ra­ne­ga pro­ce­sa eval­va­ci­je.

Gle­de na navede­no je rezul­tat ana­li­ze zda­jšn­je­ga stan­ja, da je tre­ba prio­ri­tet­no temo »Pod­po­ra umet­nos­ti in kul­turi« obravnava­ti kot pred­met za nadal­jn­jo par­ti­ci­pa­tiv­no obde­la­vo in izde­la­vo. Prio­ri­tet­na tema mora obse­ga­ti predv­sem pre­ver­jan­je zda­jšn­je prak­se sub­ven­cio­ni­ran­ja umet­nos­ti in kul­tu­re ter tudi mož­nos­ti za nadal­jn­ji raz­voj s kre­pit­vi­jo deže­le kot priv­lač­ne loka­ci­je za umet­ni­ke/-ice in kul­tur­ne delav­ce/-vke ter z raz­vo­jem ukre­pov za kre­pi­tev pri­do­bi­van­ja sreds­tev tret­jih strank na stra­ni umet­ni­ko­v/-ic in kul­tur­nih delav­ce­v/-vk. Poseb­no pozor­n­ost je tre­ba namen­i­ti nacio­nal­ni in med­na­rod­ni temi »Fair Pay« in vprašan­ju, kate­re kri­te­ri­je naj izpol­ni sub­ven­cio­ni­ran­je umet­nos­ti in kul­tu­re.

Za ohr­a­ni­tev pome­na umet­nos­ti in kul­tu­re so v spre­min­ja­joči se druž­bi potreb­ni novi pris­to­pi.

Druž­ba deže­le Koroške se spre­min­ja v več pog­le­dih. Šte­vilo pre­bi­valst­va nazadu­je in pov­preč­na sta­rost narašča – raz­voj, ki ga dodat­no pospešu­je odsel­je­van­je mla­dih, izobraže­nih lju­di. Tako nasta­ja dol­go­roč­no tve­gan­je za to, da se zman­jšu­je šte­vilo poten­cial­nih obis­k­oval­cev in da pri­do­bi­van­je občinst­va za umet­nost in kul­turo zaht­e­va čedal­je več dela.

Pri umet­nost­ni in kul­tur­ni pro­duk­ci­ji sta staran­je in odsel­je­van­je vzrok za poman­j­kan­je pri­ras­ta in pos­le­dič­no zman­jšan­je obse­ga, raz­no­li­kos­ti in ino­va­ci­je umet­nost­nih in kul­tur­nih ponudb, tako na področ­ju pro­fe­sio­nal­ne kot tudi ama­ter­s­ke dejav­nos­ti. Taka oce­na je tudi v obšir­nem poroči­lu »Kul­tur­na ude­lež­ba v Avstri­ji«, ki je izš­lo leta 2023 pri ust­a­novi Insti­tut für Social Rese­arch and Con­sul­ting.

Hkra­ti se v druž­bi stopn­ju­je raz­no­li­kost oseb­nih ozadij in vidl­jivost ter v pove­za­vi s tem tudi priča­ko­van­ja gle­de umet­nos­ti in kul­tu­re, da se ta raz­no­li­kost zrca­li v proiz­vodnji in recep­ci­ji ponudb. Rezul­tat ana­li­ze zda­jšn­je­ga stan­ja je tudi, da so določe­ne druž­be­ne sku­pi­ne (npr. ljud­je s pri­sel­jens­kim ozad­jem) v umet­nos­ti in kul­turi malo vid­ne. Gle­de na druž­be­ne spre­mem­be se je tre­ba ukvar­ja­ti z novi­mi pris­to­pi do umet­nos­ti in kul­tu­re. To najprej pome­ni ukvar­jan­je z obs­to­ječi­mi pris­to­pi ter z doseže­n­imi ali s še nedo­seže­n­imi cil­j­ni­mi sku­pina­mi in tudi ukvar­jan­je z ovi­ra­mi, ki lju­dem pre­preču­je­jo doživljan­je in obli­ko­van­je umet­nos­ti in kul­tu­re. Pomemb­ne ugo­to­vitve so tudi v omen­je­nem poroči­lu »Kul­tur­na ude­lež­ba v Avstri­ji«, v kate­rem je navede­no, da na to, kate­re ponud­be umet­nos­ti in kul­tu­re ljud­je sprej­me­jo in kako pogos­to to poč­ne­jo, vpli­va­jo predv­sem social­ne in demo­graf­ske last­nos­ti (npr. izobraz­ba, pri­hod­ki in starši). Poroči­lo prav tako kaže, da je na Koroškem pri pogostos­ti obis­kov nače­lo­ma še poten­cial za raz­voj. Z anketo je bilo ugo­to­vlje­no, da ljud­je na Koroškem red­ke­je uži­va­jo v umet­nos­ti in kul­turi kot v dru­gih delih Avstri­je – v dru­gih zvez­nih deže­lah je pov­preč­no 20,6 odstot­ka ank­et­i­rancev naved­lo, da več­krat na mesec uži­va­jo v kul­turi in umet­nos­ti, na Koroškem pa je to naved­lo 14 odstot­kov ank­et­i­rancev.

Iz tega med drug­im izha­ja vprašan­je, kako je tre­ba v pri­hodnje obli­ko­va­ti prist­o­pe do umet­nos­ti in kul­tu­re, da bi lju­di uspeš­no vabi­li in spod­bu­ja­li k ude­lež­bi. Pomemb­na sta način nago­vo­ra in vključe­van­je spre­min­ja­joče se druž­be, ker bi lah­ko na ta način tra­j­nost­no zago­to­vi­li širok druž­be­ni temelj umet­nos­ti in kul­tu­re in bi lah­ko nav­duši­li več lju­di za doživljan­je in obli­ko­van­je umet­nos­ti in kul­tu­re.

S tem je pove­za­no tudi kul­tur­no izobraže­van­je. Ust­var­ja prist­o­pe in omo­goča lju­dem vseh sta­ros­ti soočen­je z umet­nost­jo, s kul­turo in kul­tur­no dedišči­no s tem, da pos­re­du­je spo­s­ob­nos­ti zaz­na­ve, inter­preta­ci­je ter obv­la­do­van­je mate­ria­la in tele­sa. Lju­dem omo­goča tudi, da preiz­kuša­jo estet­ski čut in umet­nost­ni talent ter ju raz­vi­ja­jo naprej. Druž­be­ne pril­ož­nos­ti se kaže­jo tudi v tem, da kul­tur­na izobraz­ba spod­bu­ja kri­tič­no refl­ek­si­jo in širi oseb­na obzor­ja zaz­na­ve in mišl­jen­ja ter na ta način pris­pe­va h kre­pit­vi demo­kra­tič­ne druž­be.

Na pod­la­gi tega je rezul­tat ana­li­ze, da bi bilo tre­ba prio­ri­tet­no temo »Pris­to­pi do umet­nos­ti in kul­tu­re« obravnava­ti kot pred­met par­ti­ci­pa­tiv­ne obde­la­ve. Najprej bi bilo tre­ba ugo­to­vi­ti ovi­re za par­ti­ci­pa­ci­jo v kul­tur­ni proiz­vodnji in recep­ci­ji ter raz­vi­ja­ti ukre­pe za ome­ji­tev ovir. Gre tudi za vprašan­je, kako naj se raz­vi­ja­jo ponud­be in komu­ni­ka­ci­ja za spod­bu­jan­je lju­di k ude­lež­bi. Ob tem je pomemb­no tudi, da se ukvar­ja­mo s struk­tura­mi kul­tur­ne izobraz­be, ugo­tavlja­mo siner­gijs­ke poten­cia­le in raz­vi­ja­mo ukre­pe, na pri­mer z vprašan­jem, kako lah­ko spod­bu­ja­mo sodel­o­van­je ust­a­nov na področ­jih izobraže­van­ja, umet­nos­ti in kul­tu­re.