Klatschendes Publikum in der ersten Reihe des Zukunftsforums, lächelnde und konzentrierte Gesichter.
14. junij 2024

Več kot 200 udeleženih na prvem forumu o prihodnosti!

Dne 14. juni­ja 2024 je v Pli­ber­ku pote­kal forum o pri­hod­nos­ti na temo mrežen­ja in sodel­o­van­ja. Sodel­ova­lo je več kot 200 ude­leženk in ude­ležencev s področ­ja umet­nos­ti, kul­tu­re, poli­ti­ke, upra­ve ter zain­te­re­si­ra­nih državljank in državlja­nov! Cil­ja prire­dit­ve sta bila izmen­ja­ti mnen­ja na temo mrežen­ja in sodel­o­van­ja na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re ter razis­ka­ti mož­nos­ti čez­sek­tor­ske­ga sodel­o­van­ja na Koroškem, v drža­vah Alpe-Jadran in v širšem pro­s­toru.

Po glas­be­nem uvo­du prof. Arthur­ja Otto­witza in Sil­vi­je Igerc je dežel­ni gla­var in kul­tur­ni refe­rent dr. Peter Kai­ser odprl forum o pri­hod­nos­ti, pri čemer je pou­da­ril pomen sodel­o­van­ja v umet­nos­ti in kul­turi na Koroškem. Sle­di­la je živahna raz­pra­va z Nad­jo Kaya­li (inten­dant­ko fes­ti­vala kar­in­t­ijs­ko polet­je), s HR prof. dr. Wolf­gan­gom Muchit­schem (direk­tor­jem muze­ja kärnten.museum), z DI Petrom Plai­mer­jem (LAG Unter­kärn­ten), mag. Patrick­om Schnab­lom (vod­jo oddel­ka 9 Kul­tu­ra, Evro­pa, šport, deže­le Šta­jer­s­ke) in Vero­ni­ko Kušej (čla­ni­co upra­ve IG KiKK). Pove­z­oval­ka panels­ke raz­pra­ve je bila mmag. Bri­git­te Wink­ler — Komar, vod­ja Oddel­ka 14 Umet­nost in kul­tu­ra Urada koroške dežel­ne vla­de. Prire­di­tev sta dvo­je­zič­no pove­z­ova­li Moni­ka Novak — Sabot­nik in Eva Mion.

Zatem so ude­ležen­ci foru­ma v petih vzpo­red­nih del­ov­nih sku­pi­nah pod vodstvom stro­kovn­ja­kinj in stro­kovn­ja­kov raz­pravlja­li o sle­dečih vprašan­jih: Kaj razu­me­mo pod poj­mom mrežen­ja in sodel­o­van­ja? Kate­ri vidi­ki so po našem mnen­ju pomembni? O čem je tre­ba govo­ri­ti v nadal­jn­jem pro­ce­su v zve­zi s temo mrežen­ja in sodel­o­van­ja? Del­ov­ne sku­pi­ne so ude­leže­nim omo­goči­le dejav­no vključi­tev s predsta­vitvi­jo indi­vi­du­al­nih izkušenj in per­spek­tiv. Del­ov­na sku­pi­na je bila moder­i­ra­na dvo­je­zič­no.

Ob zaključ­ku so bili rezul­ta­ti raz­pra­ve predstavlje­ni na razšir­je­nem ple­nu­mu, pri čemer se je pok­aza­la mno­go­plast­nost tema­ti­ke. Za kre­pi­tev mrežen­ja in sodel­o­van­ja so pomemb­ne struk­tu­re in plat­for­me. Tre­ba je zago­to­vi­ti mož­nos­ti za izmen­ja­vo mnenj in jih napol­ni­ti z življen­jem. Ob tem naj bi šlo na eni stra­ni za kre­pi­tev mrežen­ja in sodel­o­van­ja na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re ter tudi za tes­ne­jše sodel­o­van­je s turis­tič­ni­mi in z izobraže­val­ni­mi orga­ni­za­ci­ja­mi. Poleg tega je tre­ba mrežen­je in sodel­o­van­je osmis­li­ti tudi pros­tor­sko: nad­re­gio­nal­no, med­na­rod­no in s poseb­nim pou­dar­kom na območ­je Alpe-Jadran. Dra­go­ce­na je bila tudi ugo­to­vi­tev ob izmen­ja­vi mnenj, da sta še pose­bej kon­struk­tiv­ni sodel­o­van­je na ena­ko­prav­ni rav­ni med ude­leže­n­imi mrežen­ja in sodel­o­van­je v smis­lu »win-win«.

Zbra­ni vidi­ki za mrežen­je in sodel­o­van­je so dobra in mero­da­j­na osno­va za nadal­jn­jo poglo­bi­tev te pred­nost­ne teme v okvi­ru pri­pra­ve stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo. V zaključ­nem govoru se je dežel­ni gla­var in kul­tur­ni refe­rent dr. Peter Kai­ser zah­va­lil za zav­ze­to delo ude­leže­nih in je vse pova­bil, naj se tudi ob nas­lednjih forumih o pri­hod­nos­ti ude­leži­jo pro­ce­sa izde­la­ve stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Kärnten/Koroška. Družen­je ob zaključ­ku prire­dit­ve je bila pril­ož­nost za pogloblje­ne pogo­vore in izob­li­ko­van­je novih pove­zav.

Več o 1. delav­ni­ci za umet­nost in kul­turo „Mrežen­je in sodel­o­van­je“ naj­de­te tukaj.

 

Tematska zbirka

Tukaj naj­de­te izbor pris­pev­kov ude­leže­nih iz del­ov­nih sku­pin s foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta zbir­ka služi kot osno­va za pogloblje­no raz­pra­vo na delav­ni­cah o umet­nos­ti in kul­turi.

Spreml­je­val­ke: Rhea Elb­ing, Karin Mül­ler, Julia Sackl

  • Glas­be­ne šole kot part­ner­ji za sodel­o­van­je in mož­nost sou­pora­be nji­ho­vih ponudb!
  • Srečan­ja za mrežen­je bi mora­la biti bolj insti­tu­cio­na­li­zi­ra­na; sodel­o­van­je bi bilo tre­ba krep­ke­je pro­mo­vi­ra­ti.
  • Razši­ri­ti je tre­ba pove­zo­van­je in uskla­je­van­je s turiz­mom, da bi izbol­jša­li pre­poz­nav­nost in pri­po­mog­li k pro­mo­ci­ji kul­tu­re.
  • Potreb­ni so (časov­ni) pros­to­ri za mrežen­je in sodel­o­van­je.
  • Ured­ništ­vo čas­opi­sa „Klei­ne Zei­tung“ bi bilo tre­ba aktiv­no obvešča­ti o kul­tur­nih dogod­kih.
  • Potre­ben je odprt dia­log pod ges­lom: ostani­mo v dia­lo­gu tudi takrat, ko je tež­ko!
  • Tre­ba je upoš­te­va­ti večn­a­rod­na nače­la!

Spreml­je­val­ci: Mar­ti­na Horn­böck, Melis­sa Just, Micha­el Pichl­hö­fer

  • Kul­tur­na vzgo­ja se zač­ne v druži­ni.
  • Umet­nost in kul­tu­ra ust­var­ja­ta in kre­pi­ta zavest o last­ni iden­tit­eti.
  • Ljud­s­ka kul­tu­ra kot izobraže­val­na raven bi mora­la biti bolj zašči­ti­te­na.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba last­no odgo­vor­n­ost: kul­turi omo­goči­ti, da zavzame svo­je mes­to v druž­bi.
  • Koroš­ka umet­nost in kul­tu­ra bi mora­la posta­ti bolj samo­za­vest­na!
  • Pomemb­no je, da otro­ke in mla­de obravna­va­mo kot kom­pl­ek­s­no in neho­mo­ge­no cil­j­no sku­pi­no in da se jim pril­a­godi­mo.
  • Sta­re­jše obča­ne je tre­ba obravnava­ti kot cil­j­no sku­pi­no, npr. prek ust­a­nov za oskrbo.
  • Skup­nos­ti (npr. que­er in migrants­ke skup­nos­ti) bi bilo tre­ba aktiv­ne­je vključi­ti v področ­je umet­nos­ti in kul­tu­re; pod­pi­ra­ti in spod­bu­ja­ti raz­no­li­kost v kul­turi.
  • Umet­nost in kul­tu­ra spod­bu­ja­ta meds­ebo­j­no razu­me­van­je.
  • Delo z mla­di­mi je pomemb­no in ga je tre­ba okr­e­pi­ti.
  • Ust­va­ri­ti je tre­ba pro­s­to­re za mla­dins­ko kul­turo.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba otroš­ko in mla­dins­ko gle­da­lišče.
  • Ola­jša­ti bi bilo tre­ba dostop­nost decen­tra­li­zi­ra­nih kul­tur­nih priz­orišč.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba pod­n­eb­no nev­tral­no mobil­nost do kul­tur­nih priz­orišč in insti­tu­cij.
  • Kako je mogoče v regi­jah orga­ni­zi­ra­ti mobil­nost brez ovir, da bi ost­ala cen­ov­no dostop­na?
  • Praz­ne stav­be bi bilo tre­ba vse bolj uporablja­ti za namene umet­nos­ti in kul­tu­re.
  • Kako ust­va­ri­ti več pro­s­to­rov za umet­nost in kul­turo? (npr. del­ov­ni pros­to­ri, atel­je­ji, gle­da­liški odri).
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba sodel­o­van­je med insti­tu­ci­ja­mi.
  • Razši­ri­ti je tre­ba sodel­o­van­je med jav­ni­mi orga­ni.
  • Kako ust­va­ri­ti siner­gi­je med umet­nost­jo, kul­turo, izobraže­van­jem, pod­jet­ji in turiz­mom?
  • Kako lah­ko Koroš­ka posta­ne pio­nir­ka pri vzpost­avljan­ju sodel­o­van­ja med področ­jem izobraže­van­ja in kul­tu­re?
  • Na sploš­no je tre­ba razši­ri­ti mrežen­je in dostop­nost muze­jev in kul­tur­nih ust­a­nov.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba pove­zo­van­je indus­tri­je in kul­tu­re.
  • Umet­niš­ka in kul­tur­na ponud­ba bi mora­la posta­ti bolj pre­poz­nav­na.
  • Ide­ja: Kul­tur­ni zeml­je­vid za Koroš­ko (v ana­lo­gni in digi­tal­ni obli­ki) za skup­no pro­mo­ci­jo ponud­be.
  • Razši­ri­ti bi bilo tre­ba med­ijs­ko poročan­je o področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re.
  • Kako pos­krbe­ti za dob­ro pre­poz­nav­nost kul­tur­nih dogod­kov za celot­no Koroš­ko?
  • O kul­turi spom­in­jan­ja je tre­ba raz­mišl­ja­ti v širo­kem smis­lu!
  • Sloven­ski jezik bi moral posta­ti vid­ne­jši.

Spreml­je­val­ci: Moni­ka Novak-Sabot­nik, Fried­rich Schwarz, Katha­ri­na Herz­man­sky

  • Bol­jše pove­zo­van­je in sodel­o­van­je zaht­e­va: Infor­maci­je in pre­g­led­nost, struk­tu­re, ure­je­ne odgo­vor­n­o­s­ti, sredstva in zanesljiv finanč­ni okvir; poleg tega razu­me­van­je, rado­ved­nost in odpr­tost.
  • Mož­ni pris­to­pi: Finan­ci­ra­ni atel­je­j­ski pros­to­ri, več inter­di­sci­pli­nar­nih pro­jek­tov, skup­ne razsta­ve v muze­jih in arhi­vih.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba kul­tur­no izmen­ja­vo v alps­ko-jadran­ski regi­ji, npr. s film­ski­mi pro­jek­ti s pou­dar­kom na temah „sosedih in sosednje drža­ve“.
  • Ide­ja za lite­ra­turo: splet­na lite­rar­na revi­ja, obo­jes­trans­ka čez­me­j­na lite­rar­na bran­ja.
  • Mla­di so pomemb­na cil­j­na sku­pi­na za umet­nost in kul­turo.
  • Ide­ja: daril­ni bon v vred­nos­ti 100 EUR za 16-let­ni­ke.
  • Kul­tur­ni pro­jek­ti bi mora­li biti bolj med­ge­nera­c­ij­ski.
  • Raz­voj pro­jek­tov, mrežen­je, razis­ka­ve.
  • Mrežen­je in sodel­o­van­je omo­goča­ta izmen­ja­vo stro­kov­ne­ga znan­ja in izkušenj.
  • Spod­bu­ja­ti je tre­ba čez­re­gio­nal­no sodel­o­van­je na raz­lič­nih kul­tur­nih področ­jih.
  • V obme­j­nih obči­nah bi moralo čez­me­j­no sodel­o­van­je pote­ka­ti v šolah, da bi predsta­vi­li kul­turo sosednjih regij in držav.
  • Lokal­na združen­ja so naj­po­memb­ne­jši nosil­ci sodel­o­van­ja in mrežen­ja.
  • Pros­tor­sko in orga­ni­za­c­ijs­ko pod­po­ro je tre­ba zago­to­vi­ti tudi v naj­man­jših mes­tih in vaseh.

Spreml­je­val­ci: Sebas­ti­an Lücke, Ger­lin­de Schie­stl-Reif, Mari­on Mayr, Cari­na Lach

  • Ust­var­jan­je pro­s­to­rov za izmen­ja­vo, npr. plat­for­ma za sod­ob­no umet­nost.
  • Izko­ris­ti­ti praz­ne pro­s­to­re ter jih preo­bra­zi­ti v pro­s­to­re za eks­pe­ri­men­t­i­ran­je.
  • Sodel­o­van­je med umet­nost­jo, kul­turo, turiz­mom in pod­jet­ji je zelo pomemb­no.
  • Koroš­ka tre­nut­no ne oglašu­je v rekl­am­ne namene z umet­nost­jo in kul­turo; mož­ni pris­to­pi: „kul­tur­ni pake­ti“ in celo­let­ni pro­gram (pri tem je pomemb­na trž­nost ponud­be umet­nos­ti in kul­tu­re).
  • Kre­pi­tev med­na­rod­nos­ti in mrežen­ja v alps­ko-jadran­ski regi­ji (dobra prak­sa: Kul­tur­events Aus­tria): Kdo je pov­a­bljen? / Med­na­rod­ni pro­gram: kakš­ne vse­bi­ne in dejav­nos­ti so na vol­jo? / Muze­ji bi se mora­li bolj odpre­ti med­na­rod­ne­mu pro­s­toru.
  • Mreže in sodel­o­van­ja mora­jo posta­ti vid­ni.
  • Dejav­ni­ki uspe­ha za mrežen­je in sodel­o­van­je: skup­no poj­mo­van­je kul­tu­re, ust­var­jan­je ena­kih kon­ku­renč­nih pogo­jev, ust­var­jan­je situ­acij, v kate­rih zma­ga­ta obe stra­ni, jas­na doda­na vred­nost mrežen­ja in sodel­o­van­ja, raz­po­ložl­jivost virov.
  • Mrežen­je in sodel­o­van­je sta dejav­ni­ka za ohr­an­jan­je sto­ri­tev in struk­tur na podežel­ju.
  • Oza­veščan­je o pome­nu umet­nos­ti in kul­tu­re pre­ko dob­re komu­ni­ka­ci­je!
  • Spod­bu­ja­ti je tre­ba oza­veščan­je o pome­nu umet­nos­ti in kul­tu­re na občin­ski rav­ni, npr. s kul­turo kot red­no pro­grams­ko toč­ko na občin­s­kih sejah.
  • Ide­ja: prev­zem umet­nos­ti in kul­tu­re v jav­ni proračun.
  • Ide­ja za kre­pi­tev sodel­o­van­ja: Ust­a­novi­tev sve­t­oval­ne­ga cen­tra pri pri­do­bi­van­ju sreds­tev EU.
  • Za dostop­nost umet­nos­ti in kul­tu­re je pomemb­no pove­zo­van­je z izobraže­val­ni­mi struk­tura­mi; pred­log: ust­a­novi­tev umet­niških šol v več mes­tih ali za raz­lič­ne disci­pli­ne (model iz Šta­jer­s­ke)
  • Vid­nost in zas­to­pa­nost filma: Ali je film del ljuds­ke kul­tu­re?

Spreml­je­val­ke: Bri­git­te Wink­ler-Komar, Eva Mion, Eli­sa­beth Gen­ser

  • Sodel­o­van­je se zač­ne v majh­nem obse­gu, s posa­mez­ni­mi akter­ka­mi in akter­ji, ki se angaži­ra­jo.
  • Zami­sel: Kre­pi­tev sodel­o­van­ja med kul­turo in kuli­na­ri­ko.
  • Ide­ja: Kre­pi­tev sodel­o­van­ja med kul­turo in “Kärn­ten Wer­bung”.
  • Uporaba Kärn­ten-Card za skup­no tržen­je ponud­be.
  • Kre­pi­tev pove­zo­van­ja kul­tu­re in zna­nos­ti.
  • Kakš­ne so pril­ož­nos­ti za sodel­o­van­je s turis­tič­ni­mi regi­ja­mi?
  • Načr­to­van­je in aktiv­no sodel­o­van­je sta pomemb­na pri pro­mo­ci­ji umet­nos­ti in kul­tu­re s pomoč­jo turiz­ma.
  • Ide­ja za kre­pi­tev pove­zo­van­ja: ust­a­novi­tev lige za umet­nost in kul­turo.
  • Potreb­ni so skup­ni cil­ji!
  • Kre­pi­tev mrežen­ja med kul­tur­ni­mi pobu­da­mi!
  • Oza­vešča­ti je tre­ba o pome­nu umet­nos­ti in kul­tu­re, tudi pri delu z mla­di­mi (npr. z nateča­ji).
  • Za dvig sta­tusa kul­tu­re je tre­ba spod­bu­ja­ti part­nerst­va in med­sek­tor­sko sodel­o­van­je.
  • Kako lah­ko bol­je doseže­mo mla­de?
  • Potre­bu­je­mo koor­di­na­tor­ke in koor­di­na­tor­je za mrežen­je (plat­for­ma).
  • Sodel­o­van­je s kul­tur­ni­mi ust­a­no­va­mi, šol­ami, gle­da­lišči, igral­ka­mi in igral­ci.
  • „Rav­no­ve­sje“ v kon­teks­tu kul­tu­re (tradicija/inovativnost, raz­no­li­kost kul­tur­nih oblik izražan­ja itd.).

© LPD Kärnten/Stein

© Land Kärnten/Abteilung 14