19. septembra 2025 je v kongresnem in prireditvenem centru KUSS potekal šesti in zadnji forum o prihodnosti v okviru strategije za umetnost in kulturo Koroške – tokrat pod naslovom „Dostop do umetnosti in kulture“. Približno 100 udeleženih se je odzvalo vabilu in razpravljalo o temah posredovanja in kulturne vzgoje, aktiviranja občinstva, vključevanja in čezmejne kulture.
Po pozdravnem nagovoru referenta za kulturo in deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja ter kratkem pregledu procesa je sledilo osem tematskih uvodnih predavanj, ki so bila razdeljena v dva sklopa po štiri predavanja, ki jim je sledila razprava. Udeleženi so izkoristili možnost, da so zbranim strokovnjakinjam in strokovnjakom postavljali vprašanja in z njimi razpravljali.
V prvem sklopu so MMag.a Julia Malischnig (Glasbene šole dežele Koroške), Mag.a Brigitte Kogler (Muzej moderne umetnosti Koroške), Mag. Gerald Eschenauer (Buch13) in Martin Moschitz (Teater/Gledališče Rampa) spregovorili o svojih izkušnjah in pristopih. Julia Malischnig je poudarila osrednjo vlogo strasti in pristnosti v posredovanju kulturnih vsebin ter izpostavila glasbene šole kot živahna mesta kulturne participacije, ki naj bi ciljno nagovarjala mlade. Brigitte Kogler je predstavila MMKK kot mesto posredovanja in odkrivanja ter poudarila pomen osebnih stikov med umetnicami in umetniki, kuratorkami in kuratorji ter prejemnicami in prejemniki. Gerald Eschenauer iz društva Buch13 je poudaril, da je v času kratkotrajne koncentracije poslušalk in poslušalcev treba zgodbe dobro pripovedovati, da resnično dosežejo svoj namen. V svojem uvodnem govoru je obravnaval tudi administrativne izzive za akterke in akterje na področju kulture. Martin Moschitz je predstavil Teater/Theater Rampa kot primer, kako lahko jezik deluje kot most in ne kot ovira, saj nemško govoreče občinstvo ciljno vabi na slovenske produkcije.
Drugi sklop impulzov se je poglobil v temo vključevanja in se osredotočil na različne oblike dostopnosti do kulture. Mag. Heinz E. Pfeifer, MSc (Združenje slepih in slabovidnih Koroške) je pojasnil, da je dostopnost koristna za vse ljudi in da so potrebni multisenzualni pristopi, saj umetnost deluje preko vseh čutov. Alina Volk (Container 25) je poudarila nujnost aktivnega vključevanja ljudi različnih skupin oz. skupnosti pri projektih in sodelovanja med le-temi. Chantal Bamgbala, BA (African Diaspora Festival) je poudarila politično razsežnost umetnosti in kulture ter nujnost sodelovanja s skupnostmi in vključevanja njihovih interesov v razvojne procese vsebinske narave in razprave. Za to so potrebni pristopi, ki temeljijo na odprtosti, aktivnem poslušanju in medsebojnem približevanju. Guido Markowitz, BA (CCB Choreography Chanter Bleiburg/Pliberk) je pojasnil praktične pristope za delo z različnimi ciljnimi skupnostmi oz. skupinami in pomen digitalnih pripomočkov, kot je umetna inteligenca za prevajanje.
V nadaljevanju so potekale panelne razprave, kjer je šlo za poglobitev tem in vključitev dodatnih perspektiv iz publike. Med drugim se je razpravljalo o vprašanjih dostopnosti do različnih ciljnih skupin, vlogi politike in uprave v zvezi z dostopnostjo in posredovanjem, pomenu vidnosti vseh ljudi v medijih in družbi ter praktičnih vidikih prostih dostopov.
O vtisih, pridobljenih v uvodnih predavanjih in panelnih razpravah so udeleženi poglobljeno razpravljali v štirih tematskih delovnih skupinah. Ključni rezultati razprave so bili na koncu predstavljeni v plenumu (glej tematsko zbirko).
V zaključnih besedah se je referent za kulturo in deželni glavar dr. Peter Kaiser zahvalil vsem udeleženim za zavzete razprave in poudaril pomen pridobljenih spoznanj za nadaljnji razvoj strategije za umetnost in kulturo.
Dogodek sta podpirali dve tolmački v znakovnem jeziku, glasbeno pa ga je obogatil jazz ansambel Glasbene šole Wolfsberg.
Iskrena hvala vsem pobudnicam in pobudnikom, udeleženim okroglih miz, glasbenicam in glasbenikom, tolmačkama in vsem udeleženim zadnjega foruma o prihodnosti!
Tematska zbirka
Tukaj najdete izbor prispevkov udeleženih iz delovnih skupin foruma o prihodnosti. Ta tematska zbirka služi kot podlaga za poglobljeno razpravo v sledeči delavnici za umetnost in kulturo.












