Ein Konferenzraum mit mehreren Reihen von sitzenden Personen, die vermutlich aufmerksam einer Präsentation folgen; einige halten Unterlagen in den Händen.
19. septembra 2025

Dostop do umetnosti in kulture

19. sep­tem­bra 2025 je v kon­gres­nem in prire­dit­ve­nem cen­tru KUSS pote­kal šes­ti in zadnji forum o pri­hod­nos­ti v okvi­ru stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Koroške – tokrat pod nas­lo­vom „Dostop do umet­nos­ti in kul­tu­re“. Pri­bliž­no 100 ude­leže­nih se je odzva­lo vabilu in raz­pravlja­lo o temah pos­re­do­van­ja in kul­tur­ne vzgo­je, akti­vi­ran­ja občinst­va, vključe­van­ja in čez­me­j­ne kul­tu­re.

Po poz­drav­nem nago­voru refe­ren­ta za kul­turo in dežel­ne­ga gla­var­ja dr. Petra Kai­ser­ja ter krat­kem pre­g­le­du pro­ce­sa je sle­di­lo osem temats­kih uvod­nih pre­da­vanj, ki so bila raz­del­je­na v dva sklo­pa po šti­ri pre­da­van­ja, ki jim je sle­di­la raz­pra­va. Ude­leže­ni so izko­risti­li mož­nost, da so zbr­anim stro­kovn­ja­kin­jam in stro­kovn­ja­kom post­avlja­li vprašan­ja in z nji­mi raz­pravlja­li.

V prvem sklo­pu so MMag.a Julia Malisch­nig (Glas­be­ne šole deže­le Koroške), Mag.a Bri­git­te Kog­ler (Muzej moder­ne umet­nos­ti Koroške), Mag. Gerald Eschen­au­er (Buch13) in Mar­tin Mos­chitz (Teater/Gledališče Ram­pa) spre­go­vo­r­i­li o svo­jih izkušn­jah in pris­to­pih. Julia Malisch­nig je pou­da­ri­la osredn­jo vlo­go stras­ti in prist­nos­ti v pos­re­do­van­ju kul­tur­nih vse­bin ter izpost­avila glas­be­ne šole kot živahna mes­ta kul­tur­ne par­ti­ci­pa­ci­je, ki naj bi cil­j­no nago­var­ja­la mla­de. Bri­git­te Kog­ler je predsta­vila MMKK kot mes­to pos­re­do­van­ja in odkri­van­ja ter pou­da­ri­la pomen oseb­nih sti­kov med umet­ni­ca­mi in umet­ni­ki, kura­tor­ka­mi in kura­tor­ji ter pre­jem­ni­ca­mi in pre­jem­ni­ki. Gerald Eschen­au­er iz društ­va Buch13 je pou­da­ril, da je v času krat­ko­t­ra­j­ne kon­cen­tra­ci­je pos­lušalk in pos­lušal­cev tre­ba zgod­be dob­ro pri­po­ve­do­va­ti, da res­nič­no doseže­jo svoj namen. V svo­jem uvod­nem govoru je obravna­val tudi admi­nis­tra­tiv­ne izzi­ve za akter­ke in akter­je na področ­ju kul­tu­re. Mar­tin Mos­chitz je predsta­vil Teater/Theater Ram­pa kot pri­mer, kako lah­ko jezik delu­je kot most in ne kot ovi­ra, saj nemš­ko govor­eče občinst­vo cil­j­no vabi na slovens­ke pro­duk­ci­je.

Dru­gi sklop impul­zov se je poglo­bil v temo vključe­van­ja in se osre­do­točil na raz­lič­ne obli­ke dostop­nos­ti do kul­tu­re. Mag. Heinz E. Pfei­fer, MSc (Združen­je slepih in sla­bo­vid­nih Koroške) je pojas­nil, da je dostop­nost korist­na za vse lju­di in da so potreb­ni mul­ti­sen­zu­al­ni pris­to­pi, saj umet­nost delu­je pre­ko vseh čutov. Ali­na Volk (Con­tai­ner 25) je pou­da­ri­la nuj­nost aktiv­ne­ga vključe­van­ja lju­di raz­lič­nih sku­pin oz. skup­nos­ti pri pro­jek­tih in sodel­o­van­ja med le-temi. Chan­tal Bamg­ba­la, BA (Afri­can Dia­spo­ra Fes­ti­val) je pou­da­ri­la poli­tič­no raz­sež­nost umet­nos­ti in kul­tu­re ter nuj­nost sodel­o­van­ja s skup­nost­mi in vključe­van­ja nji­ho­vih inte­re­sov v raz­vo­j­ne pro­ce­se vse­bins­ke nara­ve in raz­pra­ve. Za to so potreb­ni pris­to­pi, ki temel­ji­jo na odpr­to­s­ti, aktiv­nem pos­lušan­ju in meds­ebo­j­nem pri­bliže­van­ju. Gui­do Mar­ko­witz, BA (CCB Cho­reo­gra­phy Chan­ter Bleiburg/Pliberk) je pojas­nil prak­tič­ne prist­o­pe za delo z raz­lič­ni­mi cil­j­ni­mi skup­nost­mi oz. sku­pina­mi in pomen digi­tal­nih pri­po­moč­kov, kot je umet­na inte­li­gen­ca za pre­va­jan­je.

V nadal­je­van­ju so pote­ka­le panel­ne raz­pra­ve, kjer je šlo za poglo­bi­tev tem in vključi­tev dodat­nih per­spek­tiv iz publi­ke. Med drug­im se je raz­pravlja­lo o vprašan­jih dostop­nos­ti do raz­lič­nih cil­j­nih sku­pin, vlo­gi poli­ti­ke in upra­ve v zve­zi z dostop­nost­jo in pos­re­do­van­jem, pome­nu vid­nos­ti vseh lju­di v medi­jih in druž­bi ter prak­tič­nih vidi­kih pro­s­tih dos­to­pov.

O vti­sih, pri­d­o­blje­nih v uvod­nih pre­da­van­jih in panel­nih raz­pra­vah so ude­leže­ni pogloblje­no raz­pravlja­li v šti­rih temats­kih del­ov­nih sku­pi­nah. Ključ­ni rezul­ta­ti raz­pra­ve so bili na kon­cu predstavlje­ni v ple­nu­mu (glej temats­ko zbir­ko).

V zaključ­nih bese­dah se je refe­rent za kul­turo in dežel­ni gla­var dr. Peter Kai­ser zah­va­lil vsem ude­leže­nim za zav­ze­te raz­pra­ve in pou­da­ril pomen pri­d­o­blje­nih spoz­nanj za nadal­jn­ji raz­voj stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo.

Dogo­dek sta pod­pi­ra­li dve tol­mački v zna­kov­nem jezi­ku, glas­be­no pa ga je obo­ga­til jazz ansam­bel Glas­be­ne šole Wolfs­berg.

Iskre­na hva­la vsem pobud­ni­cam in pobud­ni­kom, ude­leže­nim okro­g­lih miz, glas­be­ni­cam in glas­ben­ikom, tol­mač­ka­ma in vsem ude­leže­nim zadnje­ga foru­ma o pri­hod­nos­ti!

 

Tematska zbirka

Tukaj naj­de­te izbor pris­pev­kov ude­leže­nih iz del­ov­nih sku­pin foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta temats­ka zbir­ka služi kot pod­la­ga za pogloblje­no raz­pra­vo v sle­deči delav­ni­ci za umet­nost in kul­turo.

Del­ov­na sku­pi­na 1: Pos­re­do­van­je in kul­tur­na vzgo­ja

Modera­ci­ja in pod­po­ra: Sebas­ti­an Lücke, Friedl Schwarz, Andrea Kirchmeir

Del­ov­na sku­pi­na je izpost­avila pomen prisot­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re v jav­nem pro­s­toru ter pomembnost nago­var­jan­ja cil­j­nih sku­pin mla­dih. Raz­pravlja­li so o nuj­nos­ti lah­ko dosegl­jivih in odprtih kul­tur­nih priz­orišč ter o moč­ne­jšem pove­zo­van­ju med ust­a­no­va­mi. Pose­bej so bile izpost­avlje­ne šole in druži­ne kot osrednja mes­ta kul­tur­ne vzgo­je. Ude­leže­ni so pou­da­ri­li, da so odno­si z uči­tel­ji­ca­mi in uči­tel­ji kot »skrb­ni­ca­mi ter skrb­ni­ki« bist­ve­ni in da je tre­ba mla­dins­ko kul­turo jema­ti res­no. Kot ukre­pe so pred­lag­ali stra­te­gi­je za pos­re­do­van­je vse­bin prek druž­be­nih medi­jev, raz­voj cil­j­ne­ga nago­var­jan­ja družin in okre­plje­no sodel­o­van­je med glas­be­n­imi šol­ami in drug­i­mi izobraže­val­ni­mi ust­a­no­va­mi.

Del­ov­na sku­pi­na 2: Akti­vi­ran­je občinst­va

Modera­ci­ja in sodel­o­van­je: Bri­git­te Wink­ler-Komar, Karin Mül­ler, Moj­ca Grušov­nik-Trat­nig

Ta del­ov­na sku­pi­na se je ukvar­ja­la s spe­ci­fič­ni­mi izzi­vi pri­do­bi­van­ja občinst­va v posa­mez­nih umet­nost­nih pano­gah. Osrednje spoz­nan­je je bilo, da je tre­ba občinst­vo doseči na čust­ve­ni rav­ni in da je potre­ben pro­fe­sio­nal­ni mar­ke­ting, ki pa pogos­to zaht­e­va pre­več predznan­ja pri dotič­nih sku­pi­nah. Ude­leže­ni so raz­pravlja­li o raz­li­kah med­ijs­ke pod­po­re med zvez­ni­mi deže­la­mi in žel­ji po okre­plje­nem dia­lo­gu med ORF-om in kul­tur­ni­mi ust­a­no­va­mi na Koroškem. Dru­gi pou­da­rek je bil na poman­jkljivi prisot­nos­ti tem iz sve­ta umet­nos­ti in kul­tu­re pri šol­skem pou­ku. Kot ukre­pi so bili pred­lagani mobil­ni pro­g­ra­mi pos­re­do­van­ja za šole in kam­pan­ja za pro­mo­ci­jo kul­tu­re z znani­mi oseb­nost­mi.

Del­ov­na sku­pi­na 3: Vključe­van­je

Modera­ci­ja in sodel­o­van­je: Mar­ti­na Horn­böck, Micha­el Pichl­hö­fer, Man­fred Schwei­ger

Del­ov­na sku­pi­na se je pos­ve­ti­la prak­tič­ni rea­li­za­ci­ji nače­la vključe­van­ja znot­raj kul­tur­ne­ga dela in pou­da­ri­la spre­mem­bo para­dig­me od „za“ do „z“ oseb­a­mi z inva­lid­nost­jo. Raz­pravlja­lo se je o več­plast­nos­ti nače­la vključe­van­ja kot med­sek­tor­ski temi, ki jo je tre­ba upoš­te­va­ti že v zgodnjih fazah načr­tov ozi­ro­ma pro­jek­tov. Ude­leže­ni so kot pomem­ben dejav­nik uspe­ha vide­li moč­ne­jše vključe­van­je oseb z inva­lid­nost­jo prek red­ne­ga dia­loga z inva­lids­ki­mi združen­ji in struk­tur­no utrdi­tev vključe­van­ja na raz­lič­nih rav­neh. Kot ukre­pe so pred­lag­ali namen­s­ki proračun za vključe­van­je, pod­po­ro za pri­po­močke, ki omo­goča­jo lah­ko dostop­nost in vzpost­avi­tev red­nih pogo­vor­ov z zas­top­ni­ki inte­res­nih sku­pin.

Del­ov­na sku­pi­na 4: Čez­me­j­na kul­tu­ra

Modera­ci­ja in sodel­o­van­je: Rhea Elb­ing, Mari­on Mayr, Dra­ga­na Last­ric

Ta del­ov­na sku­pi­na se je ukvar­ja­la tako z med­na­rod­nim sodel­o­van­jem v alps­ko-jadrans­kem pro­s­toru kot tudi s prema­go­van­jem druž­be­nih meja. Raz­pravlja­li so o kom­pl­ek­s­nos­ti čez­me­j­nih pro­duk­cij gle­de jezi­ka, stroš­kov in orga­ni­za­c­ijs­kih izzi­vov. Ude­leže­ni so pou­da­ri­li pre­hod od dvo­je­zič­nos­ti k več­je­zič­nos­ti kot izraz odpr­to­s­ti svetu in prizna­van­je pril­ož­nos­ti, ki se poja­vi­jo za kul­tur­no raz­no­li­kost, če se upoš­te­va več kot tri tra­di­cio­nal­ne kul­tur­ne kro­ge alps­ko-jadrans­ke­ga pro­s­to­ra. Dru­gi pou­da­rek raz­pra­ve je bil na nago­var­jan­ju novih cil­j­nih sku­pin v nji­ho­vem last­nem jezi­ku. Kot ukre­pi so bili pred­lagani cen­tral­ni kon­takt­ni cen­tri v jav­nem pro­s­toru, koor­di­nac­ij­ski cen­tri za sodel­o­van­je med šol­ami in razši­ri­tev med­na­rod­nih umet­niških rezi­denč­nih pro­gra­mov.

© LPD Kärnten/Emhofer

© Land Kärnten/Abteilung 14