Gruppenbild der Panelist:innen
15. novembra 2024

Tretji forum o prihodnosti: Prostori za umetnost in kulturo - analogni in digitalni

15. novem­bra 2024 je v kra­ju Bel­jak pote­kal forum o pri­hod­nos­ti z nas­lo­vom „Pros­to­ri za umet­nost in kul­turo — ana­lo­g­no in digi­tal­no“. Stro­kovn­ja­ki, kul­tur­ne delav­ke in delav­ci ter zain­te­re­si­ra­ne stran­ke so se zbra­li, da bi raz­pravlja­li o ključ­nih vprašan­jih, pove­za­nih s pros­tor­ski­mi potreb­a­mi umet­nos­ti in kul­tu­re, pril­ož­nost­mi, ki jih nudi digi­tal­ni pros­tor in spod­bu­jan­jem prisot­nos­ti v jav­nem pro­s­toru.

Po poz­drav­nem nago­voru dežel­ne­ga gla­var­ja in refe­ren­ta za kul­turo Dr. Petra Kai­ser­ja je pet govork in govorcev s krat­ki­mi, pogloblje­n­imi predsta­vitva­mi odprlo forum:

  • Ange­li­ka Mai­er, MA (men­e­džer­ka za kul­turo, združen­je visu­alS­mu­sic): Stro­kovn­ja­kin­ja s področ­ja umet­ne inte­li­gence, digi­ta­li­za­ci­je in kul­tur­nih pro­s­to­rov.
  • Valen­tin Pez­zei ali­as Mog­li (Bboy, umet­nik, pred­sednik društ­va Urban Play­ground): stro­kovn­jak za hip­hop-kul­turo in urba­no umet­nost na Koroškem.
  • Bam­lak Wer­ner, BA (pev­ka, vodi­tel­ji­ca, Con­tent Crea­tor): Umet­ni­ca z izkušn­ja­mi s področ­ja kul­tur­ne­ga men­e­dž­men­ta in pos­re­do­van­ja.
  • Mag. Andre­as Kriš­tof (kus­tos in umet­nost­ni zgo­do­vi­nar): Stro­kovn­jak za sod­ob­no umet­nost in razstav­ne for­ma­te.
  • Mag. Fritz Hock (direk­tor film­ske­ga fes­ti­vala K3, film­ski pro­du­cent): Stro­kovn­jak za film in med­ijs­ko kul­turo v alps­ko-jadran­ski regi­ji.

Po tri­mi­nut­nih uvod­nih govo­r­ih je sle­di­la panel­na raz­pra­va. Obravna­va­ne so bile teme, kot so jav­ni pros­tor, priv­a­bljan­je občinst­va po pan­de­mi­ji in druž­be­ni medi­ji. O vidi­kih, kot so umet­na inte­li­gen­ca, druž­be­ni medi­ji, pros­tor­ske zah­te­ve in umet­nost v jav­nem pro­s­toru, je nato tek­la bese­da v šti­rih vzpo­red­nih del­ov­nih sku­pi­nah, ki so jih vodi­li orga­niza­tor­ji.

Dogo­dek je bil voden dvo­je­zič­no (Moj­ca Grušov­nik-Trat­nig, Odd­e­lek za kul­turo), pod­pi­ra­li pa sta ga tudi tol­mački zna­kov­ne­ga jezi­ka Nata­scha Pros­seg­ger in Lau­ra Raf­fer. Ange­li­ka Mai­er in Peter Schön­hardt sta pos­krbe­la za umet­niški okvir z odlom­ki iz dela „Mind Machi­nes“, ki je združe­va­lo ana­lo­g­no in umet­no gener­i­ra­no glas­bo z vizu­al­ni­mi podoba­mi. Iskre­na hva­la vsem sode­lu­jočim za nji­ho­ve vizio­nar­s­ke in nav­di­hu­joče pris­pev­ke ter občinst­vu za živah­no sodel­o­van­je!

Forum o pri­hod­nos­ti, ki se ga je tudi tokrat ude­leži­lo več kot 150 lju­di, je bil odlič­na pril­ož­nost za raz­mis­lek o šte­vil­nih vidi­kih umet­nos­ti in kul­tu­re v digi­tal­nem in ana­lo­gnem pro­s­toru. Na skup­nem zaključ­ku in družen­ju je priš­lo do živah­nih raz­prav in vzpost­avitve novih dra­go­cen­ih sti­kov.

Več o 3. delav­ni­ci za umet­nost in kul­turo Pros­to­ri “umet­nos­ti in kul­tu­re — ana­lo­gni in digi­tal­ni”.

 

Tematska zbirka

Tukaj naj­de­te izbor pris­pev­kov ude­leže­nih iz del­ov­nih sku­pin s foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta zbir­ka služi kot osno­va za pogloblje­no raz­pra­vo na delav­ni­cah o umet­nos­ti in kul­turi.

Del­ov­na sku­pi­na 1: Težišče: umet­na inte­li­gen­ca (UI)

Spreml­je­val­ka: Mar­ti­na Horn­böck

  • Potre­ben je zavest­ne­jši pris­top k digi­tal­ne­mu pro­s­toru, npr. gle­de mož­nos­ti in potreb­nih kom­pe­tenc.
  • Digi­tal­ni pros­tor nudi mož­nos­ti za izstop iz območ­ja udob­ja.
  • Ali v digi­tal­nem pro­s­toru man­j­ka čust­ven­os­ti?
  • Potreb­no je bol­jša komu­ni­ka­ci­ja, da bi pona­zori­li mož­nos­ti digi­ta­li­za­ci­je.
  • Umet­na inte­li­gen­ca (UI) ust­var­ja nove obli­ke in for­ma­te umet­nos­ti.
  • Vir­tu­al­ni pros­tor lah­ko delu­je tudi kot kul­tur­ni pros­tor.
  • Kakšen pomen ima „res­nič­nost“, če se pri­mer­ja real­ni in digi­tal­ni pros­tor?
  • Hiter teh­nič­ni „napre­dek“ predstavlja izziv.
  • Inter­ak­ci­ja med ljud­mi in umet­no inte­li­gen­co nudi mož­nos­ti ust­var­jal­ne­ga sodel­o­van­ja.
  • Pod­po­ra in širi­tev umet­niških for­ma­tov vodi­ta k spre­membam v pro­ce­sih umet­niške­ga ust­var­jan­ja.
  • Poja­vi­le so se nove inter­ak­tiv­ne mož­nos­ti.
  • Ali bo umet­na inte­li­gen­ca v pri­hod­nos­ti nado­me­stila umet­nice in umet­ni­ke?
  • Kaj se lah­ko UI „nauči“ iz človeške­ga rav­nan­ja in znan­ja?
  • „Razu­me­van­je“ umet­ne inte­li­gence zaos­ta­ja za nje­nim raz­vo­jem.
  • Post­avlja se vprašan­je o avtor­skih pra­vicah umet­nos­ti, ki jo ust­var­ja umet­na inte­li­gen­ca.
  • Na področ­ju lite­ra­tu­re je potreb­na vsee­vrops­ka prav­na ure­di­tev avtor­skih pra­vic.
  • Kako vpli­va umet­na inte­li­gen­ca na druž­bo in jo obli­ku­je?
  • O kakš­ni ust­var­jal­nos­ti lah­ko govor­i­mo v pove­za­vi z UI? (ust­var­jal­nost kot last­nost lju­di, pove­z­a­na s čust­vi, izkušn­ja­mi in kul­tur­nim kon­tek­s­tom; repro­duk­ci­ja names­to ori­gi­nal­nos­ti).
  • Potreb­no je odgo­vor­no rav­nan­je z umet­no inte­li­gen­co.

Del­ov­na sku­pi­na 2: Težišče: jav­ni pros­tor

Spreml­je­val­ka: Rhea Elb­ing

  • Pros­to­ri za srečan­ja so pomembni; potreb­nih je več „tret­jih pro­s­to­rov“ ter odprtih in zašči­tenih pro­s­to­rov brez občut­ka pri­si­le za kon­zu­maci­jo.
  • Spoš­to­van­je sta­ros­ti: v več­ji meri je tre­ba izko­ris­ti­ti poten­cia­le spom­in­jan­ja in znan­ja sta­re­jših genera­cij.
  • Cil­j­ne sku­pi­ne za pro­s­to­re sreče­van­ja je tre­ba pose­bej obravnava­ti (kako doseči „genera­ci­jo Covid“?).
  • Pri načr­to­van­ju pro­s­to­rov za umet­nost in kul­turo se ni potreb­no bati ovir, hkra­ti pa je potreb­na kul­tu­ra, ki jih omo­goča.
  • Dobra prak­sa: Sloven­ski narod­ni skup­nos­ti uspe­va biti vid­na pre­ko šte­vil­nih prire­di­tev.
  • kul­tur­nem delu in pokli­cu umet­nic in umet­ni­kov bi bila potreb­na bol­jša komu­ni­ci­ja.
  • Potreb­na je več­ja dostop­nost do raz­lič­nih kul­tur.
  • 40 % kul­tur­nih delavk in delav­cev bi potre­b­ova­lo del­ov­ne pro­s­to­re.
  • Kdaj posta­ne pros­tor jav­ni? Vse več je zaseb­nih pro­s­to­rov, tudi kra­jin­s­kih. Kako naj­ti zaseb­ne pro­s­to­re, ki bi lah­ko posta­li jav­ni, in ust­rez­ne lju­di?
  • Jav­ni pros­tor je kul­tur­na vizit­ka mest in občin in je v nji­ho­vih rokah.
  • Pomemb­no bi bilo vključi­ti obči­ne, jih osvešča­ti o kul­turi in jih pri­do­bi­ti na svo­jo stran.
  • Izkušn­je v živo so ana­lo­gne.
  • Kul­tu­ra v jav­nih pros­to­rih ust­var­ja pre­poz­nav­nost.
  • V smis­lu urav­no­teže­ne predsta­vitve je pomemb­no poka­za­ti tudi tis­to, kar tre­nut­no še ni vid­no.
  • Za jav­ne pro­s­to­re ni odgo­vor­n­o­s­ti, zato raz­no­li­kost druž­be ni zas­to­pa­na.
  • Jav­ni pros­to­ri v obči­nah pogos­to niso dob­ro načr­to­va­ni.
  • Zun­an­ji pros­to­ri so pomembni tudi za sta­re­jšo genera­ci­jo, zato bi jih bilo tre­ba obli­ko­va­ti dostop­no vsem genera­ci­jam.
  • Muze­je in knjiž­nice je tre­ba obravnava­ti kot „tret­je pro­s­to­re“.
  • Koroški muzej Cel­ovec delu­je kot jav­ni pros­tor.

Del­ov­na sku­pi­na 3: Težišče: social­ni medi­ji

Spreml­je­val­ka: Bri­git­te Wink­ler-Komar

  • Spo­roči­la, ki jih je tre­ba o umet­nos­ti in kul­turi pos­re­do­va­ti pre­ko druž­be­nih medi­jev: vesel­je in zaba­va kot moti­va­ci­ja in akti­vi­ran­je lju­di za umet­nost in kul­turo.
  • Za to so potreb­ne digi­tal­ne kom­pe­tence in izmen­ja­va potreb­ne­ga stro­kov­ne­ga znan­ja.
  • Potreb­na je kom­er­cial­na plat in pro­fe­sio­nal­no tržen­je.
  • Pomemb­no je skrb­no preteh­ta­ti, kje je prisot­nost korist­na in potreb­na (vsi kana­li social­nih medi­jev niso ust­rez­ni in aktu­al­ni).
  • Pril­ož­nos­ti za kre­pi­tev prisot­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re v digi­tal­nem pro­s­toru:
    • splet­ne plat­for­me,
    • pro­fe­sio­nal­na splet­na stran,
    • opol­no­močen­je delež­ni­kov z delav­ni­ca­mi o social­nih medi­jih (ali je umes­ti­tev v Koroškem izobraže­val­nem cen­tru (Kärnt­ner Bil­dungs­werk) korist­no in mož­no?),
    • Kre­pi­tev sodel­o­van­ja:
      • mrežen­je kul­tur­nih pobud,
      • face­book sku­pi­ne v alps­ko-jadran­ski regi­ji,
      • regio­nal­ni raz­voj.
    • Vzpost­avi­tev pro­gra­mov finan­ci­ran­ja.
    • Spre­mem­ba navad pri raz­vo­ju občinst­va.
    • Lju­bi­tel­js­ka fik­ci­ja.
    • Geo­caching.
    • Ohr­an­jan­je prož­nos­ti in pril­ag­ajan­je spre­min­ja­jočim se stra­te­gi­jam.
    • Ust­var­jal­ni man­evr­ski pros­tor za upor­abo umet­ne inte­li­gence za načr­to­van­je in ana­li­tič­ne pro­ce­se.

Del­ov­na sku­pi­na 4: Težišče: film

Spreml­je­valec: Sebas­ti­an Lücke

  • Pros­to­ri so kapi­ta­lis­tič­no struk­tur­i­ra­ni: Vse je tre­ba naje­ti; sub­ven­ci­je se neneh­no preus­mer­ja­jo.
  • Za dogod­ke in kul­tur­no ponud­bo je tre­ba ust­va­ri­ti digi­tal­ni pre­g­led.
  • Pros­tor je drag in je pove­zan s potreb­a­mi po virih (npr. finanč­nih, opre­ma).
  • Zami­sel: obli­ko­van­je in vzpost­avi­tev kul­tur­nih cen­trov za reše­van­je pros­tor­skih potreb.
  • V umet­niški in kul­tur­ni kra­ji­ni pri­man­j­ku­je pro­s­to­rov (obsta­ja potre­ba po pro­s­toru).
  • Upor­ab­nost pro­s­to­rov je ome­je­na; obsta­ja­jo ome­jit­ve, ki vpli­va­jo na mož­nos­ti ali opci­je pro­jekta.
  • „Pros­to­ri“ ima­jo raz­lič­ne pome­ne, npr. pros­to­ri za pro­s­ti čas, učil­nice, muze­ji, jav­ni pros­to­ri itd.
  • Obsta­ja­jo raz­lič­ne kako­vos­ti pro­s­to­rov: indi­vi­du­al­ni, skup­ni, del­no-jav­ni.
  • Ali je Kärnten/Koroška bla­gov­na znam­ka (regio­nal­na bla­gov­na znam­ka)? (O tem vprašan­ju se bo raz­pravlja­lo tudi na 4. foru­mu o pri­hod­nos­ti).
  • Ide­ja: Rešit­ve za najem skup­nih proiz­vod­nih pro­s­to­rov (pros­to­ri po kon­cep­tu co-working).
  • Okr­e­pi­ti in razši­ri­ti bi bilo tre­ba sodel­o­van­je pri uporabi pro­s­to­rov, da bi poveča­li zmo­gl­jivost in izko­risti­li siner­gi­je.
  • Ide­ja za skup­no rabo pro­s­to­rov: začas­na uporaba atel­je­jev in gale­rij, npr. za 3 mesece.
  • Potre­ben je bol­jši pre­g­led nad raz­po­ložl­jiv­i­mi pros­to­ri: Kaj je na vol­jo?
  • Ide­ja: (fes­ti­vals­ko) gle­da­lišče za Bel­jak.
  • V kra­ju Bel­jak je le malo gale­rij.
  • Umet­nost in kul­tu­ra mora­ta osvo­ji­ti jav­ni pros­tor!
  • Potre­ben je ust­rez­no usmer­jen koor­di­nac­ij­ski cen­ter, ki bi koor­di­ni­ral pros­tor­ske zah­te­ve in raz­po­ložl­jive pro­s­to­re.
  • Potreb­no je med­mest­no sodel­o­van­je, saj vsa­ko mes­to ne potre­bu­je celot­ne kul­tur­ne ponud­be. Osre­do­toči­ti se je tre­ba na kre­pi­tev mobil­nos­ti med mes­ti.
  • Skup­no kul­tur­no sre­dišče bi lah­ko ime­lo tudi prece­jšn­jo turis­tič­no vred­nost.
  • Izmen­ja­va znot­raj Kärnten/Koroške in širše, da bi bila vid­na raz­no­li­kost umet­nos­ti in kul­tu­re.
  • Kakšen je sta­tus gle­de izva­jan­ja kon­cep­ta “alps­ko-jadrans­ke­ga pro­s­to­ra”?
  • Odpr­tost in lah­ka dostop­nost zaht­e­vata pro­ak­tiv­nost kul­tur­nih cen­trov in insti­tu­cij.
  • Pros­to­ri za umet­nost in kul­turo so pod­vrže­ni pra­vil­om in ima­jo ome­je­ne okvir­ne pogo­je.
  • Potreb­ni so odpr­tost, lah­ka dostop­nost in odpra­va ovir za dostop­nost.
  • Umet­nost in kul­tu­ra potre­bu­jeta pod­po­ro za več­jo pre­poz­nav­nost.
  • Kul­tur­ne pro­s­to­re je tre­ba odpre­ti; naj­bol­je bi bilo, če bi to vel­ja­lo tudi za alps­ko-jadrans­ko regi­jo.
  • Digi­ta­li­za­ci­ja je pril­ož­nost za odprt­je novih mož­nos­ti.
  • Mobil­nost in dostop­nost sta zelo pomembni.
  • Za mla­do občinst­vo je značil­na mobil­nost brez avto­mo­bi­la.
  • Mla­di potre­bu­je­jo odprt pros­tor za ust­var­jal­no izražan­je, mrežen­je in sodel­o­van­je v kul­tur­nih dejav­nos­tih.
  • Mla­di mora­jo biti vključe­ni v pro­ces obli­ko­van­ja stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo.
  • Pobu­de, ki pove­zu­je­jo alps­ko-jadrans­ko regi­jo, je tre­ba bolj pod­pre­ti.
  • Kakš­no je raz­mer­je med digi­tal­nim pro­s­to­rom in skup­nim uži­van­jem v kul­turi?
  • Da bi se lah­ko var­no giba­li v digi­tal­nem pro­s­toru, je tre­ba pri­do­bi­ti digi­tal­ne kom­pe­tence.
  • Umet­nost in kul­tu­ra v turiz­mu nis­ta prisot­ni ali pa sta komaj opaz­ni. Zato je pomemb­no izbol­jša­ti mož­nost dosto­pa do kul­tur­nih ponudb, poveča­ti njih pre­poz­nav­nost in predsta­vi­ti širo­ko pale­to ponud­be.
  • Kul­tu­ra potre­bu­je sce­no; sce­na potre­bu­je pros­tor.
  • Ide­ja za okr­e­pi­tev pri­do­bi­van­ja sreds­tev EU: Sodel­o­van­je z Inšti­tu­tom za upravljan­je z ino­va­ci­ja­mi.
Bamlak Werner spricht in ein Mikophon-
Gruppenbild der Panelist:innen
Das Publikum schaut auf die Bühne, die nicht im Bild ist.
Fritz Hock spricht in ein Mikophon.
Brigitte Winkler-Komar spricht in ein Mikophon
Andreas Krištof spricht in ein Mikrophon.
Angelika Maier spricht in ein Mirkophon, neben ihr ist die Bühne mit der Gebärdendolmetscherin zu sehen.

© LPD Kärnten/Höher

Valentin Pezzei schaut frontal in die Kamera.
Bamlak Werner spricht in ein Mikorphon.
Fünf Panelist:innen auf der Bühne, sie lachen.
Blick in Foyer mit Menschen an Stehtischen
Ein Panelist spricht zu seiner Arbeitsgruppe
Eine Arbeitsgruppe an Bistrot-Tischen steht zusammen und diskutiert.
Eine Arbeitsgruppe sitzt zusammen und diskutiert.
Eine Gesprächsrunde sitzt zusammen und diskutiert.
Valentin Pezzei am Rednerpult, rechts neben ihm ist die Bühne mit weiteren Panelist:innen

© Land Kärnten/Abteilung 14