Gruppenfoto der Impulsgebenden mit dem HLH Dr. Peter Kaiser, Mag.a Brigitte Winkler-Komar und Dr. Sebastian Lücke
18. oktobra 2024

Poročilo s foruma o prihodnosti: Dediščina v toku sprememb – ohraniti in razviti

18. okto­bra 2024 je pote­kal forum o pri­hod­nos­ti v Špi­ta­lu ob Dra­vi na temo „Dedišči­na v toku spre­memb – ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti“. Na foru­mu se je zbralo veli­ko stro­kovn­ja­kinj in stro­kovn­ja­kov, ust­var­jalk in ust­var­jal­cev s področ­ja kul­tu­re ter inte­re­sentk in inte­re­sen­tov, ki so se ukvar­ja­li s tema­mi ljud­s­ka kul­tu­ra, ljud­ski običa­ji, grad­be­na kul­tu­ra in kul­tu­ra spom­in­jan­ja. Cilj foru­ma je bila iden­ti­fi­ka­ci­ja glav­nih izzi­vov na tem področ­ju in skup­no raz­mišl­jan­je o spo­pri­je­man­ju z le-temi.

Po poz­dra­vu dežel­ne­ga gla­var­ja in refe­ren­ta za kul­turo Dr. Petra Kai­ser­ja so sle­di­li inspi­ra­tiv­ni impul­zi s področ­ja umet­nos­ti in kul­tu­re.

Skup­no deset govork in govorcev je v krat­kih poroči­lih nudi­lo dra­go­ce­ne vpo­g­le­de v raz­lič­ne vidi­ke obravna­va­nih tem. Pri tem se je raz­pravlja­lo o tra­di­cio­nal­nih kot tudi ino­va­tiv­nih pris­to­pih na področ­ju ljuds­ke, grad­be­ne in spom­ins­ke kul­tu­re. Pris­rč­no se zah­val­ju­je­mo govor­kam in govorcem za dra­go­ce­ne bese­de in ide­je ter za krat­ke inten­ziv­ne impul­ze, ki so bili časov­no ome­je­ni na tri minu­te.

  • Mag.a Uši Ser­ei­nig (Kul­tur­ni gremij/strokovni sos­vet za ljuds­ko kul­turo)
  • Dr. Heimo Schin­nerl (Del­ov­na sku­pi­na za ljuds­ko kul­turo, Združen­je preživelih/potomcev Koroš­ka)
  • Mag. Rudolf Hackl (Ljud­ski ples)
  • Sil­ke Tha­merl (Koroš­ko združen­je za god­bo na piha­la)
  • Ing. Horst Moser (Koroš­ko pevs­ko združen­je, Kul­tur­ni gremij/strokovni sos­vet za ljuds­ko kul­turo)
  • Mag. Eli­as Molit­sch­nig (AL Arhitektur/Zvezno minis­trst­vo za umet­nost, jav­ne služ­be in šport)
  • Mag.a Geral­di­ne Kle­ver (Spo­me­niš­ko varst­vo – Dežel­ni kon­zer­vo­rat)
  • Dr. Peter Pir­ker (Odd­e­lek za kul­turo spom­in­jan­ja v Koroškem muze­ju)
  • Wil­li Oši­na (Preds­to­j­nik kul­tur­ne­ga društ­va SPD Zar­ja)
  • Prof.in Daph­ne Maria Gerza­bek (Domo­vin­ski muzej v kra­ju Deutsch-Grif­fen)

Po kon­cu impulz­nih refe­ra­tov so se refe­rent­ke in refe­ren­ti raz­de­li­li v šti­ri del­ov­ne sku­pi­ne in nasta­la je živahna raz­pra­va s publi­ko. V sku­pi­nah je nas­tal kon­struk­tiv­ni dia­log, v kate­rem so bili pre­pozna­ni glav­ni izzi­vi in mož­nos­ti na področ­ju ljuds­ke, spom­ins­ke in grad­be­ne kul­tu­re. Dis­ku­si­je so bile doku­men­t­i­ra­ne s pomoč­jo sku­pins­ke modera­ci­je in bodo predstavlja­le glav­ni temelj za nadal­jn­jo obde­la­vo tem v sle­deči umet­nost­no-kul­tur­ni delav­ni­ci na temo: „dedišči­na v toku spre­memb – ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti“.

Dvo­je­zič­na modera­ci­ja, glas­be­na spreml­ja­va in pod­po­ra tol­mačic zna­kov­ne­ga jezi­ka so pos­krbe­li za živah­no atmos­fe­ro, ki je nudi­la pros­tor za inten­ziv­no izmen­ja­vo. Zaključek foru­ma o pri­hod­nos­ti je pote­kal v zna­men­ju skup­ne­ga in oseb­ne­ga družen­ja ter pove­zo­van­ja. Vsem se zah­val­ju­je­mo za uspeš­no prire­di­tev in se vese­li­mo nadal­jn­jih kora­kov v tem zani­mi­vem pro­ce­su!

Več o 2. delav­ni­ci za umet­nost in kul­turo „Dedišči­na v toku spre­memb – ohr­a­ni­ti in raz­vi­ti”.

 

Tematska zbirka

Tukaj naj­de­te izbor pris­pev­kov ude­leže­nih v del­ov­nih sku­pin foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta zbir­ka tem je pod­la­ga za pogloblje­no raz­pra­vo na delav­ni­cah o umet­nos­ti in kul­turi.

Del­ov­na sku­pi­na 1: Težišče: grad­be­na kul­tu­ra

Spreml­je­valec: Mario Was­te

  • Pro­ce­si in pod­po­ra pro­jek­tov: Kako delu­je­jo pro­ce­si? Kdo lah­ko kam gre?
  • Gradnja v obs­to­ječi grad­be­ni sub­s­tanci: Upoš­tevan­je obs­to­ječih sub­s­tanc in oblik kul­tur­ne dedišči­ne pri grad­be­nih pro­jek­tih (usmer­jan­je strank s stra­ni Urada zvez­ne­ga spo­me­niške­ga varst­va).
  • Kon­kret­na zami­sel: sve­t­oval­ni cen­ter za grad­be­no kul­turo na občin­ski rav­ni.
  • Potreb­no je stra­teš­ko kon­takt­no mes­to za lai­ke.
  • Potreb­no je osrednje kon­takt­ne mes­to za sve­to­van­je.
  • Kakšen je pra­vi način obrav­na­ve spo­me­niš­ko zašči­tenih stavb? Za to so potreb­ne stra­te­gi­je in struk­tu­re.
  • Smi­sel­no in zažel­je­no bi bilo okr­e­pi­ti inter­di­sci­pli­nar­no sodel­o­van­je.
  • Zami­sel: ust­a­novi­tev „ potu­joče­ga sve­t­oval­ne­ga odbo­ra za obli­ko­van­je“, ki bi spreml­jal post­o­pek.
  • Finan­ci­ran­je:
    • Raz­voj novih pris­to­pov in instru­men­tov, npr. skup­nih grad­ben­ikov, „grad­be­ne sku­pi­ne“.
    • Kon­kret­na zami­sel: pove­za­ti sve­to­van­je o kako­vos­ti s finan­ci­ran­jem.
    • Izostri­tev sploš­nih cil­jev in stra­teške usme­rit­ve sub­ven­cij.
  • Pos­re­do­van­je:
    • Okr­e­pi­ti je tre­ba pove­za­vo med kul­turo in izobraže­van­jem.
    • Arhi­tek­tur Haus Kärn­ten zav­ze­ma osrednji položaj; okr­e­pi­ti je tre­ba zun­an­je insti­tu­ci­je.
    • Pre­tok znan­ja in infor­macij v zve­zi s posa­mez­ni­mi pro­jek­ti je tre­ba okr­e­pi­ti.
    • Kre­pi­tev pos­re­do­van­ja znan­ja o arhi­tek­tu­ri je pomemb­na stra­teš­ka toč­ka.
    • Trž­na kam­pan­ja za grad­be­no kul­turo: zago­tavljan­je lah­ko dostop­nih infor­macij za spod­bu­jan­je zaves­ti o pome­nu grad­be­ne kul­tu­re.
    • Pra­vočas­no zače­ti z umeščan­jem teme “grad­be­na kul­tu­ra” v umet­nos­ti in kul­turi, da bi ust­va­ri­li širšo oza­veščen­ost in razu­me­van­je pome­na le-te.
    • Ohr­a­ni­ti je tre­ba obli­ke za raz­vi­jan­je kom­pe­tenc, npr. „tečaj o grad­be­ni kul­turi“ na občin­ski rav­ni.
  • Pomemb­no je varo­van­je pros­te pokra­ji­ne in kul­tur­ne kra­ji­ne.
  • Smer­nice za grad­be­no kul­turo je tre­ba še naprej raz­vi­ja­ti; ta toč­ka bi lah­ko bila že del stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo.
  • Okr­e­pi­ti je tre­ba sodel­o­van­je med stro­kov­ni­mi področ­ji in oddel­ki.
  • Kaj lah­ko sto­ri deže­la sama? Kaj že obsta­ja? Kaj se lah­ko pre­ne­se na zun­an­je izva­jal­ce?
  • Doku­men­t­i­ran­je, ohr­an­jan­je in pos­re­do­van­je znan­ja so del rav­nan­ja z grad­be­no-kul­tur­no dedišči­no.

Del­ov­na sku­pi­na 2: Pou­da­rek na spom­in­ski kul­turi

Spreml­je­valec: dr. Sebas­ti­an Lücke

  • Muze­ji: izbol­jšan­je orga­ni­za­ci­je, mrežen­ja in komu­ni­ka­ci­je.
  • Kon­kret­na zami­sel: Zeml­je­vid muze­jev, ki omo­goča pre­g­led in pre­poz­nav­nost ter ga je mogoče pril­a­godi­ti za dru­ge umet­niške in kul­tur­ne ponud­be.
  • Kul­tu­ra spom­in­jan­ja ima več vidi­kov — pos­krbe­ti mora­mo, da bo raz­no­li­kost teh vidi­kov vid­na.
  • Ust­var­jan­je pre­poz­nav­nos­ti spom­ins­ke kul­tu­re! — s pove­zo­van­jem z izobraže­val­ni­mi struk­tura­mi in upor­abo mul­ti­pli­ka­tork in mul­ti­pli­ka­tor­jev.
  • Da bi doseg­li cil­j­ne sku­pi­ne, jih je tre­ba nago­vo­ri­ti v nji­ho­vem last­nem pro­s­toru, npr. mla­de med mla­di­mi.
  • Ne sme se spre­g­le­da­ti izobraže­van­ja odras­lih!
  • Obsta­ja­jo stra­ho­vi, ki vpli­va­jo na (re- oz. pre-)oblikovanje kra­jev spom­ins­ke kul­tu­re, npr. kon­teks­tua­li­za­ci­ja vse­bi­ne.
  • Dob­re prak­se pos­re­do­van­ja: muze­ji s pos­re­do­van­jem v slovenšči­ni.
  • Spom­ins­ka kul­tu­ra lah­ko pro­fi­ti­ra od nadal­jn­je pro­fe­sio­na­li­za­ci­je.
  • Potreb­ni so nosil­ci znan­ja (kot npr. pri Koroškem muze­ju Cel­ovec, ki že igra pomemb­no vlo­go na tem področ­ju).
  • Za izmen­ja­vo znan­ja je potre­ben forum ali plat­for­ma za izmen­ja­vo (pri­mer: Koroški muzej Cel­ovec). Za to so potreb­ni okvir­ni pogo­ji in odgo­vor­ne ose­be.
  • Vid­nost: vzpost­avljan­je aktu­al­nih akcen­tov, npr. pre­ko opaz­ne arhi­tek­tu­re ali izbi­ro izpost­avlje­nih loka­cij za vse­bi­ne spom­ins­ke kul­tu­re.
  • Spom­ins­ka kul­tu­ra vključu­je raz­no­li­kost zgodb, priz­ade­tih lju­di in per­spek­tiv — tega ne sme­mo poza­bi­ti.
  • Spom­ins­ka kul­tu­ra in skup­no spom­in­jan­je kre­pi­ta social­no kohe­zi­jo.
  • Ali so se ljud­je pri­pravlje­ni sooči­ti s spom­ins­ko kul­turo in nje­no vse­bi­no?
  • Česa se je tre­ba spom­in­ja­ti? O tem še ved­no obsta­ja­jo neso­glas­ja.
  • Nekaj se že doga­ja: Ali so nove pobu­de že dovolj vid­ne?
  • Kako se spo­pri­je­ti z zgo­do­vin­s­ki­mi trav­ma­mi, ki so v druž­bi še ved­no učin­ko­vi­te?
  • Kon­kret­na ide­ja: Več aka­dems­kih in umet­niških pro­jek­tov, ki se ukvar­ja­jo z vprašan­jem, zakaj so deli pre­te­klos­ti v jav­nem zave­dan­ju nevid­ni?
  • Kaj lah­ko umet­nost pris­pe­va h kre­pit­vi vid­nos­ti kul­tu­re spom­in­jan­ja?
  • Zna­nost je potreb­na kot nev­tral­na, objek­tiv­na avto­ri­te­ta!
  • Kon­kret­na zami­sel: Hiša zgo­do­vi­ne za Koroš­ko: Umet­nost, kul­tu­ra in zna­nost.

Del­ov­na sku­pi­na 3: Pou­da­rek na ljud­ski kul­turi

Spreml­je­val­ka: Bri­git­te Wink­ler-Komar

  • Kakš­ne so mož­nos­ti za kul­tur­no pod­po­ro mla­dih?
  • Dejav­nos­ti s področ­ja ljuds­ke kul­tu­re v otrošt­vu so lah­ko pod­la­ga za nadal­j­ne umet­niške dejav­nos­ti.
  • Disci­pli­na staršev je pomemb­na pod­la­ga za spod­bu­jan­je pom­lad­ka.
  • Ledins­ka ime­na je tre­ba znanst­ve­no obde­lati.
  • Pro­jekt­ni ted­ni kot pril­ož­nost za temats­ko delo v šolah.
  • Potreb­no je več izobraževalnega/posredovalnega dela, ki je pose­bej pril­a­goje­no otro­kom.
  • Vključe­van­je kul­tur­nih pro­gra­mov v šole.
  • Kre­pi­tev izobraževalnega/posredovalnega dela v šolah — vključi­tev v učni načrt? Kako lah­ko šole moti­vi­ra­mo za kul­turo?
  • Ljuds­ko kul­turo je tre­ba obravnava­ti ena­ko­v­red­no vsem drug­im obli­kam kul­tu­re.
  • Zago­to­vi­ti kon­ti­nui­te­to; v času mla­do­sti pogos­to usah­ne zani­man­je in ude­jst­vo­van­je za ljuds­ko kul­turo.
  • Kon­kret­na zami­sel: uved­ba „dne­va narod­nih noš“.
  • Pomemb­no je nago­vo­ri­ti otro­ke in nji­ho­ve starše.
  • Potreb­no bi bilo izko­ris­ti­ti usposabljan­je uči­tel­jev za spod­bu­jan­je pom­lad­ka.
  • Eta­bl­i­ra­ti pod­po­ro v vrt­cih?
  • Kul­tu­ra zaje­ma vse prist­o­pe (ali ponu­ja raz­lič­ne nači­ne vključe­van­ja v kul­turo, npr. glas­ba, gle­da­lišče, folk­lo­ra, knjiž­ni­ca, delav­ni­ca, fes­ti­val, kul­tur­ne prak­se, tra­di­ci­ja, druž­be­ni medi­ji itd.).
  • Defi­ni­ci­ja tra­di­ci­je kot pril­ož­nost, ne kot „nuj­nost“.

Del­ov­na sku­pi­na 4: Pou­da­rek na ljud­ski kul­turi 2

Spreml­je­val­ka: Rhea Elb­ing

  • Usposabljan­je nove genera­ci­je funk­cio­nark in funk­cio­nar­jev je pomem­ben korak za tra­j­nost­ni raz­voj orga­ni­za­cij.
  • Na vol­jo so mož­nos­ti za pri­do­bi­tev kva­li­fi­ka­cij pre­ko pro­gra­mov za usposabljan­je.
  • Ude­jst­vo­van­je pri pro­s­to­vol­j­nih struk­tu­rah je pogos­to nee­na­kom­er­no.
  • Zakon o društ­vih pred­vi­de­va prece­jšn­jo odgo­vor­n­ost pred­sednic in pred­sedni­kov.
  • Vodil­ne funk­ci­je bi mora­le biti ust­rez­no plača­ne.
  • Del­o­van­je pro­s­to­vol­j­nih struk­tur je pogos­to odvis­no od posa­mez­nic oz. posa­mez­ni­kov.
  • Opaz­na je kon­ku­ren­ca med kul­tur­ni­mi ponudba­mi in drug­i­mi pro­s­točas­ni­mi dejav­nost­mi.
  • Čeprav je vsak/-a član/-ica odgovor(e)n/-a za pri­do­bi­van­je novih čla­nic oz. čla­nov, je to lah­ko pre­ve­lik zalog­aj, saj ima­jo le te/ti že veli­ko dru­gih nalog in obvez­nos­ti.
  • Osre­do­toči­ti se je tre­ba na dia­log in skup­ne pogo­vore.
  • Odgo­vor­n­ost je tre­ba poraz­de­li­ti na več ramen.
  • Zakon o društ­vih določa, da nosi­jo pred­sednice oz. pred­sedni­ki oseb­no odgo­vor­n­ost za društ­vo.
  • Spre­je­man­je in meds­ebo­j­no razu­me­van­je sta temel­ja pro­s­to­vol­j­nih struk­tur.
  • Pomemb­no je, da se drug od dru­ge­ga uči­mo, npr. ko gre za kul­tur­no raz­no­li­kost, izmen­ja­vo idej itd.
  • Ide­ja: uved­ba pro­jekt­nih funk­cij ali legis­la­tur­nih peri­od.
  • Finan­ci­ran­je ni glav­na teža­va pro­s­to­vol­j­nih struk­tur; dejans­ko izva­jan­je in raz­voj dol­go­roč­nih stra­te­gij sta veli­ko več­ji izziv kot pri­do­bi­van­je sreds­tev.
  • Ponud­ba kul­tur­ne­ga počit­niške­ga varst­va in pro­s­točas­nih dejav­nos­ti za otro­ke in mla­de.
  • Zami­sel: uved­ba ali okr­e­pi­tev spozna­val­ni dni.
  • Pomemb­no je sodel­o­van­je s šol­ami.
  • Uspeš­no pove­zo­van­je pevs­kih zbo­rov in sku­pin godb na piha­la.
  • Glas­ba na piha­la je pri mla­dih precej pril­jublje­na.
  • Vključi­te obči­ne! Ide­ja: Koroški veče­ri v sodel­o­van­ju z občina­mi.
  • Skup­nost kot moti­va­ci­ja: aktiv­ni klubi so uspeš­ne­jši pri delu z madi­mi.
  • Usposabljan­je uči­tel­jic in uči­tel­jev za bol­jšo inte­gra­ci­jo tra­di­ci­je.
  • Pobu­da in obveščan­je o poseb­nih pro­jek­tih, npr. pihal­ni orkes­ter in jazz.
  • Kaj pome­ni raz­voj za posa­mez­ni klub? Kakš­ni so pred­po­go­ji za to?
  • Združen­ja podežels­ke mla­di­ne: Kaj se lah­ko nauči­mo od takš­nih združenj?
Hellgrüner Hintergrund, Logo der Kunst- und Kulturstrategie, darauf ein Bündel Lebkuchenherzen mit der Aufschrift "Quo vadis?", das ist das Bild für das Schwerpunktthema "Erbe im Wandel - bewahren und entwickeln".
Mag.a Uši Sereinig,
Ein Mann im Publikum, stehend, mit Mikrofon in der Hand (Publikumsbeitrag)
Saitenquartett auf der Bühne
Dr. Sebstian Lücke und
Fünf Impulsgebende und Dr. Sebastian Lücke auf der Bühne im Halbkreis
Mag.a Brigitte Winkler-Komar am Rednerpult
HLH Dr. Peter Kaiser am Rednerpult
Gruppenfoto der Impulsgebenden mit dem HLH Dr. Peter Kaiser, Mag.a Brigitte Winkler-Komar und Dr. Sebastian Lücke
Nahaufnahme von HLH Dr. Peter Kaiser, Mag.a Brigitte Winkler-Komar und Dr. Sebastian Lücke
Nahaufnahme ins Publikum einer Arbeitsgruppe, eine Dame spricht im Stehen
Nahaufnahme ins Publikum einer Arbeitsgruppe
Nahaufnahme ins Publikum einer Arbeitsgruppe
Blick von schräg oben in eine Arbeitsgruppe, die im Kreis sitzt
Nahaufnahme des Publikums einer Arbeitsgruppe
Nahaufnahme des Publikums einer Arbeitsgruppe
Nahaufnahme von Teilnehmenden einer Arbeitsgruppe
Eine Arbeitsgruppe sitzt im Kreis zusammen und diskutiert
Ein Mann im Publikum, stehend, mit Mikrofon in der Hand (Publikumsbeitrag)
Ein Mann im Publikum, stehend, mit Mikrofon in der Hand (Publikumsbeitrag)
Gruppenbild mit fünf Teilnehmenden
Bläserquartett
Drei Mitarbeitende der Abteilung 14 - Kunst und Kultur des Landes Kärnten am Eingang zur Veranstaltung
Nahaufnahme von HLH Dr. Peter Kaiser
Mag.a Elias Molitschnig (AL Architektur, Baukultur und Denkmalschutz, BMKÖS) am Rednerpult
Mag.a Geraldine Klever (Landeskonservatorat Kärnten – Bundesdenkmalamt) am Rednerpult
Prof.in Daphne Maria Gerzabek (Heimatmuseum Deutsch-Griffen) am Rednerpult
Dr. Peter Pirker (Stabstelle Erinnerungskultur kärnten.museum) am Rednerpult
Mann im Publikum, stehend, mit Mikrofon in der Hand (Publikumsbeitrag)
Nahaufnahme vom Publikum
Nahaufnahme vom Publikum
Mag. Rudolf Hackl (Volkstanz) am Rednerpult
Silke Thamerl (Kärntner Blasmusikverband) am Rednerpult
Ing. Horst Moser (Kärntner Sängerbund, Kulturgremium/FB Volkskultur) am Rednerpult
Mag.a Uši Sereinig (Kulturgremium/Fachbeirat Volkskultur) am Rednerpult
Redner am Rednerpult (
Menschen im Publikum
Redner am Rednerpult, links ist ein Banner mit dem Logo der Strategie zu sehen.

© LPD Kärnten/Augstein