Teilnehmende der Veranstaltung bei der Diskussion
13. januarja 2025

Prostori umetnosti in kulture - analogni in digitalni

13. janu­ar­ja 2025 je v Koroškem muze­ju Cel­ovec poteka­la delav­ni­ca za umet­nost in kul­turo s pou­dar­kom na temi „Pros­to­ri umet­nos­ti in kul­tu­re — ana­lo­g­no in digi­tal­no“. V okvi­ru delav­nice je pri­bliž­no 40 ude­leže­nih na pod­la­gi ključ­nih rezult­a­tov tret­je­ga foru­ma o pri­hod­nos­ti raz­vilo kon­kret­ne prist­o­pe za upor­abo ana­lo­gnih in digi­tal­nih kul­tur­nih pro­s­to­rov.

Na začet­ku dogod­ka so bili predstavlje­ni ključ­ni rezul­ta­ti in vprašan­ja pre­jšn­je­ga foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta temat­ski uvod sta s krat­ki­mi spod­bu­da­mi dopol­ni­li Ele­na Stoi­ßer, MA (IG KiKK), in Chris­ti­ne Gal­ler, B.Ed. (Urad koroške dežel­ne vla­de, Odd­e­lek 14 — Umet­nost in kul­tu­ra), ki sta opo­zori­li na prve mož­nos­ti rea­li­za­ci­je ukre­pov pri raz­vo­ju kul­tur­ne stra­te­gi­je 2030.

Ele­na Stoi­ßer je predsta­vila aktu­al­no pobu­do IG KiKK za struk­tur­i­ra­no evi­den­t­i­ran­je pro­s­to­rov za umet­nost in kul­turo: „Indeks pro­s­to­rov neodvis­ne sce­ne“. Namen tega indeksa je izpost­avi­ti vid­nost kul­tur­nih pro­s­to­rov in ola­jša­ti dostop do pro­s­to­rov lju­dem, ki se ukvar­ja­jo z umet­nost­jo in kul­turo, zlas­ti z neodvis­ne sce­ne. IG KiKK pri­pravlja obsež­no zbir­ko, ki zago­tavlja pre­g­led raz­po­ložl­jivih pro­s­to­rov, in z vesel­jem spre­je­ma infor­maci­je in ponud­be o takš­nih pros­to­rih. Zain­te­re­si­ra­ne stran­ke se lah­ko obrne­jo na nas­lov office@igkikk.at. Ele­na Stoi­ßer in eki­pa IG KiKK so vam kadar koli na vol­jo za odgo­vore na vaša vprašan­ja. Dodat­ne infor­maci­je so na vol­jo na splet­nem nas­lo­vu: https://igkultur.at/praxis/index-spaces.

Chris­ti­ne Gal­ler je ude­leže­ne sezna­ni­la, da bo v pri­hodnje v prit­lič­ju cel­o­vške­ga gra­du nas­tal pros­tor za umet­nost in kul­turo. To napo­ved je združi­la z vabi­lom, da v okvi­ru delav­nice za umet­nost in kul­turo ter v nadal­jn­jih raz­pra­vah in srečan­jih sku­paj raz­vi­je­mo ide­je za upor­abo tega pro­s­to­ra.

Po krat­kih refe­ra­tih so bili ude­leže­ni raz­del­je­ni v dve del­ov­ni sku­pi­ni, ki sta obravna­va­li poseb­na vprašan­ja o ana­lo­gnih in digi­tal­nih pros­to­rih. Prvi krog raz­prav je zaje­mal vprašan­ja o ana­lo­gnih pros­to­rih. Raz­pra­ve so se osre­do­toči­le na uskla­je­van­je ponud­be in pov­praše­van­ja po pro­s­toru, raz­li­ke med mestni­mi in podežels­ki­mi regi­ja­mi, raz­lič­ne mode­le sou­pora­be pro­s­to­rov ter prisot­nost in vid­nost umet­nos­ti in kul­tu­re v jav­nih pros­to­rih.

V drug fazi del­ov­nih sku­pin so ude­leže­ni v dveh sku­pi­nah obravna­va­li izzi­ve in pril­ož­nos­ti v digi­tal­nem pro­s­toru. Raz­pravlja­li so o zaht­e­vah in pril­ož­nos­tih za izbol­jšan­je digi­tal­nih znanj na področ­ju umet­nos­ti in kul­tu­re, o novih obli­kah izmen­ja­ve znan­ja ter ino­va­tiv­nih digi­tal­nih obli­kah dosto­pa in pos­re­do­van­ja umet­nos­ti in kul­tu­re.

Vsem ude­leže­nim se zah­val­ju­je­mo za zav­ze­to sodel­o­van­je in dra­go­ce­ne pris­pev­ke.

Več o 3. foru­mu o pri­hod­nos­ti „Pros­to­ri za umet­nost in kul­turo – ana­lo­gni in digi­tal­ni”.

Kate­re obli­ke uskla­je­van­ja so potreb­ne za bol­jše koor­di­ni­ran­je pov­praše­van­ja in ponud­be pro­s­to­rov? Kako bi lah­ko izg­le­da­li mode­li za sou­por­abo pro­s­to­rov?

V raz­pra­vi je bil obravna­van kon­cept pros­tor­skih zah­tev. Izk­aza­lo se je, da sta potre­ba po pros­to­rih in raz­po­ložl­jivost pro­s­to­rov v mestnih in na podežel­ju struk­tur­no raz­lič­na. V zve­zi z upor­abo obs­to­ječih pro­s­to­rov se je raz­pravlja­lo o zap­le­ten­os­ti raz­lič­nih pros­tor­skih zah­tev, zlas­ti o raz­li­kah med osre­do­točen­ost­jo na upor­abo in recep­ci­jo. Ena od mož­nih reši­tev bi lah­ko bila ust­a­novi­tev koor­di­nac­ijs­ke­ga cen­tra za pro­s­to­re, ki bi del­oval kot vmes­nik. Eden od kon­kret­nih pris­to­pov k združe­van­ju pov­praše­van­ja in ponud­be ali potreb po pros­to­rih je pobu­da IG KiKK, ki vodi sez­nam obs­to­ječih pro­s­to­rov za umet­nost in kul­turo. Poleg tega bi bilo tre­ba pri iskan­ju pro­s­to­rov raz­mis­li­ti tudi o mož­nos­ti vključit­ve dru­gih sek­tor­jev in druž­be­nih področij, ki ima­jo upor­ab­ne pro­s­to­re.

Kako lah­ko umet­nost in kul­tu­ra posta­ne­ta bolj prisot­ni v jav­nih pros­to­rih?

Raz­pra­va je jas­no pok­aza­la, da sta umet­nost in kul­tu­ra bist­ve­ni del urba­ne­ga in lokal­ne­ga raz­vo­ja. Pris­to­pi za povečan­je vid­nos­ti umet­nos­ti in kul­tu­re v jav­nih pros­to­rih vključu­je­jo več­jo upor­abo obs­to­ječih struk­tur in dopoln­je­van­je obs­to­ječih umet­niških del z začas­ni­mi instal­a­ci­ja­mi. Pou­dar­jen je bil tudi pomen tes­ne­jše­ga vključe­van­ja lokal­ne­ga pre­bi­valst­va pri izva­jan­ju pro­jek­tov.

Kako poveča­ti digi­tal­no uspo­s­ob­ljen­ost umet­niških in kul­tur­nih delavk in delav­cev? Kako je mogoče spod­bu­ja­ti izmen­ja­vo znan­ja?

Ude­leže­ne-/-i so raz­pravljal‑e/-i o pome­nu, pred­nos­tih in sla­bos­tih upora­be digi­tal­nih oro­dij in kana­lov za umet­nost in kul­turo. Tako se je poro­di­la zami­sel o nadal­je­van­ju mnen­js­ke izmen­ja­ve o raz­mer­ju med ana­lo­gnim in digi­tal­nim pro­s­to­rom ter jas­ne­jši defi­ni­ci­ji vlo­ge in mes­ta umet­nos­ti ter kul­tu­re. Kon­kret­ni pris­to­pi za kre­pi­tev digi­tal­nih spret­nos­ti stro­kovn­ja­kinj in stro­kovn­ja­kov s področ­ja umet­nos­ti in kul­tu­re so bili pre­pozna­ni v nad­gradnji znan­ja in izkušenj k temam druž­be­nih medi­jev in umet­ne inte­li­gence, na pri­mer pre­ko delav­nic in semi­nar­jev. Na eni stra­ni naj bi te pos­re­d­ova­le prak­tič­ne vešči­ne za vsa­kod­nev­no delo, na dru­gi stra­ni pa obravna­va­le tudi prav­ne vidi­ke. Drug pris­top k spod­bu­jan­ju izmen­ja­ve znan­ja je bil povečan­je pre­poz­nav­nos­ti nosilk in nosil­cev znan­ja in ust­var­jan­je pril­ož­nos­ti za izko­riščan­je obs­to­ječe­ga znan­ja, na pri­mer pre­ko direkt­ne izmen­ja­ve.

Kako je mogoče obli­ko­va­ti in pod­pi­ra­ti ino­va­tiv­ne digi­tal­ne dost­o­pe in obli­ke pos­re­do­van­ja znan­ja o umet­nos­ti in kul­turi?

V okvi­ru ino­va­tiv­ne­ga dosto­pa in oblik pos­re­do­van­ja je bil poleg opti­mi­za­ci­je obs­to­ječih infor­mac­ijs­kih plat­form obravna­van tudi izziv hitrih teh­nič­nih ino­va­cij. Da bi sle­di­li raz­vo­ju, se je tre­ba neneh­no inform­i­ra­ti o novem teh­no­loškem stan­ju. Spe­cia­li­zi­ra­ne part­ner­ke in part­ner­ji ali teh­no­loški labo­ra­to­ri­ji bi lah­ko pris­pe­va­li k namen­s­ki pod­po­ri z zago­tavljan­jem stro­kov­ne­ga znan­ja in ola­jšan­jem dosto­pa do novih teh­no­lo­gij.

Teilnehmende der Veranstaltung bei der Diskussion

© Land Kärnten/Abteilung 14