23. junija 2025 je v umetniškem hotelu „Fuchspalast“ v Šentvidu ob Glini v okviru strategije za umetnost in kulturo Koroške potekal peti forum o prihodnosti — tokrat z naslovom „Podpora umetnosti in kulture“. Vabilu se je odzvalo več kot 200 udeleženih, ki so razpravljali o temah, kot so pridobivanje financiranja s strani tretjih oseb, podpora umetnosti in kulture na podeželju ter pravično plačilo (fair pay).
Po pozdravnem nagovoru referenta za kulturo in deželnega glavarja Dr. Petra Kaiserja so sledila tri tematska predavanja. Mag.a Ulrike Kuner (IG Freie Theaterarbeit, Kulturrat Österreich, izvršna direktorica), Mag.a Bettina Wachermayr (Künstler-Sozialversicherungsfonds, izvršna direktorica) in Mag.a Claudia Ströbitzer (Fundraising Verband Austria, izvršna direktorica) so obravnavale poseben vidik podpore umetnosti in kulture.
Mag.a Ulrike Kuner je v svojem govoru spregovorila o vse bolj zapletenih delovnih razmerah neodvisne gledališke scene in vlogi interesnih skupin, kot je IG Freie Theaterarbeit (Interesna skupina za prosto gledališko udejstvovanje). Organizacija s približno 1.000 svetovanji na leto zagotavlja podporo ne le na umetniškem, temveč tudi na socialnem področju. Kuner je še posebej poudarila pomen vertikalno organiziranih mrež, ki povezujejo različne ravni, od lokalne do mednarodne. Evropsko sodelovanje je pri tem bistvenega pomena: izmenjave prek nacionalnih meja — na primer o temah, kot je pravično plačilo — omogočajo procese vzajemnega učenja in strukturne izboljšave. Ob tem pa ostaja socialna varnost velik izziv, ki zahteva nadaljno obdelavo.
Mag.a Bettina Wachermayr je najprej opisala vlogo sklada za socialno varnost umetnic in umetnikov in poudarila, da sklad ne podpira projektov ali prireditev, temveč podpira izključno samozaposlene umetnice in umetnike pri plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje. Namen podpore je zagotovljanje finančnih olajšav in socialne varnosti. Od leta 2015 so se pristojnosti sklada za socialno zavarovanje umetnic in umetnikov razširile in zajemajo zdaj tudi pomoč v izrednih razmerah, kot je bolezen. Neodvisni petčlanski gremij odloča o upravičenosti umetnic in umetnikov do financiranja v skladu z zakonsko opredelitvijo. Odločitev se sprejme za vsak primer posebej in neodvisno od umetniške discipline. Prvi korak do vključitve v sklad za socialno zavarovanje umetnic in umetnikov je izpolnitev prijavnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani www.ksvf.at. Wachermayr je spodbudila sodelujoče foruma, naj se vključijo v sklad in da poiščejo informacije na spletni strani in posredujejo informacije o skladu za socialno zavarovanje umetnic in umetnikov — zlasti na podeželju in med začetnicami in začetniki je sklad pogosto še dokaj neznan.
Mag.a Claudia Ströbitzer je v svoji predstavitvi predstavila različne strategije za pridobivanje financiranja s strani tretjih oseb. Poudarila je, da zbiranje sredstev ne pomeni le velikih donacij ali sponzorstva podjetij, temveč vključuje tudi oblike, kot so članstvo, dobrodelni dogodki ali vloge pri fundacijah. Ključ do uspeha je v natančni analizi potencialnih partnerjev za financiranje in vzpostavitvi trajnostnih odnosov. Osebne ali vsebinske kontaktne točke so lahko prav tako pomembne kot strateško vodenje projektov. Pomembno je dobra priprava, vztrajanje kljub možnim zavrnitvam in pripravljanost za izbiro nekonvencionalnih poti. Ströbitzer je omenila platformo kulturspenden.at, ki se lahko uporablja za predstavitev projektov na spletu. Priporočila je tudi uporabo evropskih baz podatkov, kot je krovna organizacija Philea (Philanthropy Europe Association), ki nudi informacije o evropskih fundacijah.
V panelni razpravi, ki je sledila, so sodelovali Angelika Hödl, Mag.a Ulrike Kuner, Gabriele Semmelrock-Werzer, Mag.a Claudia Ströbitzer in Michael Aichholzer, ki so predstavili različne poglede na trenutne izzive kulturne politike. Angelika Hödl se je zavzela za večjo odgovornost občin in nižjepražne strukture financiranja ter poudarila vlogo umetnosti in kulture kot osrednji steber družbe. Mag.a Ulrike Kuner se je zavzela za evropske spodbude, kot so modeli sezonskega varstva in definicije spodnje meje honorarjev, ki podpirajo poštene delovne pogoje. Gabriele Semmelrock-Werzer je izpostavila Koroško kulturno fundacijo kot instrument financiranja ob mednarodnih prizadevanjih in izpostavila cilj, da umetnost in kultura na Koroškem postaneta mednarodno prepoznavni oz. da se privabi mednarodne umetnice ter umetnike. Mag.a Claudia Ströbitzer je poudarila, da mora biti trajnostno zbiranje sredstev dolgoročno in da zahteva jasno dodano vrednost tretjih strank. Michael Aichholzer je poudaril pomen povezovanja in sodelovanja pri prostovoljnem delu, zlasti na podeželju.
O vtisih, ki so jih udeleženi pridobili ob uvodnih govorih in tekom panelne razprave, je tekla beseda v štirih tematskih delovnih skupinah. Glavni rezultati razprav so bili nato predstavljeni v plenumu.
Dogodek sta z glasbo spremljala raper Evan Parks in DJ Tespa, ki sta s svojimi kompozicijami ustvarila zelo pozitivno vzdušje in uspešno spodbudila občinstvo k sodelovanju. Za celostno recepcijo sta poskrbeli tolmački v znakovnem jeziku.
Vsem, ki ste sodelovali z referati, z glasbo, s tolmačenjem in vsem udeleženim se iskreno zahvaljujemo za živahne razprave!
Tematska zbirka
Tukaj najdete izbor prispevkov udeleženih v delovnih skupinah foruma o prihodnosti. Ta tematska zbirka je podlaga za poglobljeno razpravo na delavnicah o umetnosti in kulturi.