Im Vordergrund stehen acht Personen in einer gebogenen Linie, es handelt sich um die Impulsgeberinnen, Panel-Diskutant:innen, den Herrn Landeshauptmann Dr. Peter Kaiser und Frau Brigitte Winkler-Komar. Im Hintergrund ist ein Veranstaltungssaal zu sehen, das Ambiente ist von honigfarbenem Holz und roten Wänden und Vorhängen geprägt. Auf den Stühlen, mit Blick richtig Kamera sitzen die Teilnehmenden des Zukunftsforums.
26. junij 2025

Podpora umetnosti in kulture

23. juni­ja 2025 je v umet­niškem hote­lu „Fuchs­pa­last“ v Šent­vi­du ob Gli­ni v okvi­ru stra­te­gi­je za umet­nost in kul­turo Koroške pote­kal peti forum o pri­hod­nos­ti — tokrat z nas­lo­vom „Pod­po­ra umet­nos­ti in kul­tu­re“. Vabilu se je odzva­lo več kot 200 ude­leže­nih, ki so raz­pravlja­li o temah, kot so pri­do­bi­van­je finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb, pod­po­ra umet­nos­ti in kul­tu­re na podežel­ju ter pra­vič­no plači­lo (fair pay).

Po poz­drav­nem nago­voru refe­ren­ta za kul­turo in dežel­ne­ga gla­var­ja Dr. Petra Kai­ser­ja so sle­di­la tri temats­ka pre­da­van­ja. Mag.a Ulri­ke Kuner (IG Freie Thea­ter­ar­beit, Kul­tur­rat Öster­reich, izvrš­na direk­to­ri­ca), Mag.a Bet­ti­na Wacher­mayr (Künst­ler-Sozi­al­ver­si­che­rungs­fonds, izvrš­na direk­to­ri­ca) in Mag.a Clau­dia Strö­bit­zer (Fund­rai­sing Ver­band Aus­tria, izvrš­na direk­to­ri­ca) so obravna­va­le pos­eben vidik pod­po­re umet­nos­ti in kul­tu­re.

Mag.a Ulri­ke Kuner je v svo­jem govoru spre­go­vo­r­i­la o vse bolj zap­le­te­nih del­ov­nih raz­me­rah neodvis­ne gle­da­liške sce­ne in vlo­gi inte­res­nih sku­pin, kot je IG Freie Thea­ter­ar­beit (Inte­res­na sku­pi­na za pros­to gle­da­liš­ko ude­jst­vo­van­je). Orga­ni­za­ci­ja s pri­bliž­no 1.000 sve­to­van­ji na leto zago­tavlja pod­po­ro ne le na umet­niškem, tem­več tudi na social­nem področ­ju. Kuner je še pose­bej pou­da­ri­la pomen ver­ti­kal­no orga­ni­zi­ra­nih mrež, ki pove­zu­je­jo raz­lič­ne rav­ni, od lokal­ne do med­na­rod­ne. Evrops­ko sodel­o­van­je je pri tem bist­ve­ne­ga pome­na: izmen­ja­ve prek nacio­nal­nih meja — na pri­mer o temah, kot je pra­vič­no plači­lo — omo­goča­jo pro­ce­se vza­jem­ne­ga učen­ja in struk­tur­ne izbol­jša­ve. Ob tem pa ost­aja social­na var­n­ost velik izziv, ki zaht­e­va nadal­j­no obde­la­vo.

Mag.a Bet­ti­na Wacher­mayr je najprej opi­sa­la vlo­go skla­da za social­no var­n­ost umet­nic in umet­ni­kov in pou­da­ri­la, da sklad ne pod­pi­ra pro­jek­tov ali prire­di­tev, tem­več pod­pi­ra izključ­no samo­z­apos­le­ne umet­nice in umet­ni­ke pri plače­van­ju pris­pev­kov za social­no zava­ro­van­je. Namen pod­po­re je zago­to­vljan­je finanč­nih ola­jšav in social­ne var­n­os­ti. Od leta 2015 so se pris­to­j­nos­ti skla­da za social­no zava­ro­van­je umet­nic in umet­ni­kov razši­ri­le in zaje­ma­jo zdaj tudi pomoč v izred­nih raz­me­rah, kot je bole­zen. Neodvis­ni petčlan­ski gre­mij odloča o upra­vičen­os­ti umet­nic in umet­ni­kov do finan­ci­ran­ja v skla­du z zakon­sko opr­e­de­lit­vi­jo. Odloči­tev se sprej­me za vsak pri­mer pose­bej in neodvis­no od umet­niške disci­pli­ne. Prvi korak do vključit­ve v sklad za social­no zava­ro­van­je umet­nic in umet­ni­kov je izpol­ni­tev pri­jav­ne­ga obraz­ca, ki je na vol­jo na splet­ni stra­ni www.ksvf.at. Wacher­mayr je spod­bu­di­la sode­lu­joče foru­ma, naj se vključi­jo v sklad in da poišče­jo infor­maci­je na splet­ni stra­ni in pos­re­du­je­jo infor­maci­je o skla­du za social­no zava­ro­van­je umet­nic in umet­ni­kov — zlas­ti na podežel­ju in med začet­ni­ca­mi in začet­ni­ki je sklad pogos­to še dokaj nez­nan.

Mag.a Clau­dia Strö­bit­zer je v svo­ji predsta­vitvi predsta­vila raz­lič­ne stra­te­gi­je za pri­do­bi­van­je finan­ci­ran­ja s stra­ni tret­jih oseb. Pou­da­ri­la je, da zbi­ran­je sreds­tev ne pome­ni le veli­kih dona­cij ali spon­z­orst­va pod­je­tij, tem­več vključu­je tudi obli­ke, kot so članst­vo, dobro­del­ni dogod­ki ali vlo­ge pri fund­aci­jah. Ključ do uspe­ha je v natanč­ni ana­li­zi poten­cial­nih part­ner­jev za finan­ci­ran­je in vzpost­avitvi tra­j­nost­nih odno­sov. Oseb­ne ali vse­bins­ke kon­takt­ne točke so lah­ko prav tako pomemb­ne kot stra­teš­ko voden­je pro­jek­tov. Pomemb­no je dobra pri­pra­va, vzt­ra­jan­je kljub mož­nim zavr­nit­vam in pri­pravlja­nost za izbi­ro nekon­ven­cio­nal­nih poti. Strö­bit­zer je omeni­la plat­for­mo kulturspenden.at, ki se lah­ko uporablja za predsta­vi­tev pro­jek­tov na sple­tu. Pri­po­roči­la je tudi upor­abo evrops­kih baz podat­kov, kot je krov­na orga­ni­za­ci­ja Phi­lea (Phil­an­thro­py Euro­pe Asso­cia­ti­on), ki nudi infor­maci­je o evrops­kih fund­aci­jah.

V panel­ni raz­pra­vi, ki je sle­di­la, so sodel­ova­li Ange­li­ka Hödl, Mag.a Ulri­ke Kuner, Gabrie­le Sem­mel­rock-Wer­zer, Mag.a Clau­dia Strö­bit­zer in Micha­el Aich­hol­zer, ki so predsta­vi­li raz­lič­ne pog­le­de na tre­nut­ne izzi­ve kul­tur­ne poli­ti­ke. Ange­li­ka Hödl se je zav­zela za več­jo odgo­vor­n­ost občin in niž­jepraž­ne struk­tu­re finan­ci­ran­ja ter pou­da­ri­la vlo­go umet­nos­ti in kul­tu­re kot osrednji steber druž­be. Mag.a Ulri­ke Kuner se je zav­zela za evrops­ke spod­bu­de, kot so mode­li sezon­ske­ga varst­va in defi­ni­ci­je spodnje meje hono­rar­jev, ki pod­pi­ra­jo poš­te­ne del­ov­ne pogo­je. Gabrie­le Sem­mel­rock-Wer­zer je izpost­avila Koroš­ko kul­tur­no fund­aci­jo kot instru­ment finan­ci­ran­ja ob med­na­rod­nih priz­ade­van­jih in izpost­avila cilj, da umet­nost in kul­tu­ra na Koroškem posta­ne­ta med­na­rod­no pre­poz­nav­ni oz. da se priv­a­bi med­na­rod­ne umet­nice ter umet­ni­ke. Mag.a Clau­dia Strö­bit­zer je pou­da­ri­la, da mora biti tra­j­nost­no zbi­ran­je sreds­tev dol­go­roč­no in da zaht­e­va jas­no dod­a­no vred­nost tret­jih strank. Micha­el Aich­hol­zer je pou­da­ril pomen pove­zo­van­ja in sodel­o­van­ja pri pro­s­to­vol­j­nem delu, zlas­ti na podežel­ju.

O vti­sih, ki so jih ude­leže­ni pri­do­bi­li ob uvod­nih govo­r­ih in tekom panel­ne raz­pra­ve, je tek­la bese­da v šti­rih temats­kih del­ov­nih sku­pi­nah. Glav­ni rezul­ta­ti raz­prav so bili nato predstavlje­ni v ple­nu­mu.

Dogo­dek sta z glas­bo spreml­ja­la raper Evan Parks in DJ Tes­pa, ki sta s svo­ji­mi kom­po­zi­ci­ja­mi ust­va­ri­la zelo pozi­tiv­no vzduš­je in uspeš­no spod­bu­di­la občinst­vo k sodel­o­van­ju. Za celost­no recep­ci­jo sta pos­krbe­li tol­mački v zna­kov­nem jezi­ku.

Vsem, ki ste sodel­ova­li z refe­ra­ti, z glas­bo, s tol­mačen­jem in vsem ude­leže­nim se isk­re­no zah­val­ju­je­mo za živah­ne raz­pra­ve!

 

Tematska zbirka

Tukaj naj­de­te izbor pris­pev­kov ude­leže­nih v del­ov­nih sku­pi­nah foru­ma o pri­hod­nos­ti. Ta temats­ka zbir­ka je pod­la­ga za pogloblje­no raz­pra­vo na delav­ni­cah o umet­nos­ti in kul­turi.

Del­ov­na sku­pi­na 1: Pra­vič­nost in IG Netz

Ob spreml­ja­vi: Bri­git­te Wink­ler-Komar, Ali­ne Zei­chen, Mari­on Mayr, Rebec­ce Fer­cher

V raz­pra­vi del­ov­ne sku­pi­ne je bil kot pomemb­no orod­je, ki vse­bu­je pri­po­roči­la za posa­mez­ne sek­tor­je in se pogos­to uporablja v prak­si najprej izpost­avljen Fair Pay – Fair Play-Rea­der, ki ga je izdal Svet za kul­turo. Šte­vil­ne proračunske odločit­ve temel­ji­jo na teh pri­po­roči­lih. Pra­vič­no plači­lo in social­na var­n­ost umet­nic in umet­ni­kov sta bila navede­na kot ključ­na izzi­va — zlas­ti v zve­zi s plači­li in poko­j­nina­mi. Pou­da­rek je bil tudi na dušev­nem zdra­v­ju: nego­to­vi del­ov­ni pogo­ji moč­no vpli­va­jo na dob­ro počut­je. Pri tem si je tre­ba priz­ade­va­ti za več­jo sta­bil­nost — tudi z odgo­vor­ni­mi vodil­ni­mi struk­tura­mi, ki spod­bu­ja­jo pod­por­ne okvir­ne pogo­je.

Del­ov­na sku­pi­na 2: Koroš­ka kul­tur­na zve­za

Ob spreml­ja­vi: Mar­ti­ne Horn­böck, And­ree Kirchmeir, Karin Mül­ler

Del­ov­na sku­pi­na je najprej raz­mišl­ja­la o vlo­gi kul­tur­ne­ga odbo­ra, ki se razu­me kot pove­z­oval­ni člen med umet­nost­jo, kul­turo in poli­ti­ko. Osrednja tema je bil kole­dar prire­di­tev, ki vel­ja za pomem­ben instru­ment za izbol­jšan­je pre­poz­nav­nos­ti kul­tur­ne ponud­be. Kri­tič­no je bila obravna­va­na tudi tema pra­vič­ne­ga plači­la, tako gle­de na obs­to­ječe okvir­ne pogo­je kot gle­de na potre­be umet­nic in umet­ni­kov. Pou­da­rek je bil tudi na izbol­jšan­ju pre­poz­nav­nos­ti kul­tur­nih dogod­kov na šolah, za kate­re je potreb­na bol­jša komu­ni­ka­ci­ja v bodoče. Nazadnje je bila pou­dar­je­na potre­ba po usmer­je­nem komu­ni­ci­ran­ju umet­nic in umet­ni­kov na zunaj – tukaj se zlas­ti post­avlja vprašan­je po zado­st­nem šte­vi­lu človeških in finanč­nih virov.

Del­ov­na sku­pi­na 3: Pod­po­ra umet­nos­ti in kul­tu­re na podežel­ju

Ob spreml­ja­vi: Ele­ne Stoi­ßer, Fried­la Schwarza, Rober­ta Sep­pe­le, Rhea Elb­ing

Del­ov­na sku­pi­na je izpost­avila raz­lič­ne izzi­ve, s kate­ri­mi se sooča­ta umet­nost in kul­tur­no delo zunaj mestnih sre­dišč. Med drug­im so raz­pravlja­li o raz­pe­tos­ti med pra­vič­nim plači­lom in pro­s­to­vol­j­nim delom. Prav tako je pos­ta­lo jas­no, da kul­tur­ne dejav­nos­ti na podežel­ju pogos­to zaht­e­va­jo raz­po­ložl­jivost pri­mer­nih pro­s­to­rov — tu bi se lah­ko v pri­hodnje uporablja­lo knjiž­nice kot pro­s­to­re za kul­tur­na srečan­ja. Raz­pravlja­lo se je tudi o biro­k­rats­kih ovi­rah in obs­to­ječih sve­t­oval­nih služ­bah, kot je ta, ki jo ponu­ja dežel­ni odd­e­lek za umet­nost in kul­turo. Kljub obravna­v­anim izzi­vom je tenor ost­al opti­mis­tičen: eden od ude­ležencev je občinst­vo z veli­kim odo­bra­van­jem spom­nil, da je mar­si­kaj mogoče — če delu­ješ odloč­no in z nav­dušen­jem.

Del­ov­na sku­pi­na 4: Spon­z­orst­vo in zbi­ran­je sreds­tev

Ob spreml­ja­vi: Mike Pal­mi­s­a­no, Pet­re Schmied, Michae­la Pichl­hö­fer­ja, Maria Was­te

Del­ov­na sku­pi­na je obravna­va­la šte­vil­ne teme, od tre­nut­ne­ga stan­ja do mož­nih reši­tev na področ­ju spon­z­orst­va in zbi­ran­ja sreds­tev. V ospred­ju je bilo vprašan­je, kako uspeš­no zbra­ti sredstva — zlas­ti v luči dejst­va, da je to le del­no transak­c­ijs­ka zade­va, ki zelo inten­ziv­no temel­ji na oseb­nih odno­sih. Tako so se poja­vila vprašan­ja, ki so bila za ude­leže­ne osrednje­ga pome­na: Na koga se sploh obrni­ti, kdo je pri­me­ren za mojo orga­ni­za­ci­jo ali pro­jekt in kako doseči to ose­bo? Pos­ta­lo je jas­no, da obstaja­ta potre­ba in zani­man­je za prenos znan­ja in usposabljan­je na tem področ­ju. Eden od izzi­vov pri spon­z­or­i­ran­ju in zbi­ran­ju sreds­tev je potre­ben čas za le-ta. Kot prva mož­na reši­tev je bila obli­ko­va­na zami­sel o „sej­mu za zbi­ran­je sreds­tev“ — pro­s­toru za mrežen­je, prenos znan­ja in vzpost­avljan­je cil­j­no usmer­je­nih sti­kov.

© LPD Kärnten/Jannach